Življenje z mavričnimi bojevniki

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Viharnik / sobota, 20. januar 2018 / 14:34  

»Otrok z motnjo pozornosti in heperaktivnostjo ni malo, kot se morda zdi. O tem se premalo govori in tudi njim veliko pomeni, če so slišani,« pravita Ana Močnik in Jure Kajzar, prostovoljca v Zavodu Mavrični Bojevniki, ki je v Medvodah organiziral prvo strokovno srečanje za starše otrok s to motnjo.

Zavod Mavrični Bojevniki deluje z namenom pomoči mladim z motnjo ADHD, kar pomeni motnjo pozornosti in hiperaktivnost. V zavodu delujejo številni prostovoljci, ki pomagajo na taborih in tudi pri drugih aktivnostih zavoda. V lanskem letu so naredili pomemben korak naprej z organizacijo dveh konferenc: ena je bila namenjena strokovni javnosti, druga staršem.

»Aprila je bila na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani prva slovenska strokovna konferenca na področju ADHD. Izdan je bil tudi zbornik na več kot sto straneh in je za branje na voljo na spletni strani zdravstvene fakultete in na spletni strani Zavoda Mavrični Bojevniki. Z organizacijo konference smo želeli prispevati k ozaveščanju strokovne javnosti o naraščajoči potrebi po povezovanju različnih strokovnjakov pri obravnavi otrok in mladostnikov z ADHD s ciljem osvetliti problematiko otrok, njihovih družin, šolskega okolja, prikazati primere dobre prakse in osnovati predloge za skupno delovanje strokovnjakov. Predvsem pa želimo, da se v Sloveniji oblikujejo korak k prepoznavanju problematike in ustreznemu ukrepanju uradnih in drugih institucij v podporo gradnji zdrave osebnosti teh otrok. Odzivi udeležencev so bili zelo pozitivni, zato smo začeli razmišljati še o konferenci za starše, ki imajo veliko vprašanj. Pripravili smo jo konec preteklega leta, potekala pa je v Medvodah. To je bil prvi tovrstni dogodek v slovenskem prostoru,« je povedal prostovoljec Jure Kajzar, 22-letni absolvent zdravstvene nege. Ana Močnik, 25-letna absolventka psihologije, pa je dodala: »Z odzivom smo bili zelo zadovoljni. Strokovnega srečanja se je udeležilo 88 staršev in trideset otrok. Namen je bil starše opolnomočiti in jim ponuditi informacije, ki jih potrebujejo. Pokrili smo različne tematike in vidike motnje ADHD.« Številka udeležencev kaže, da ne gre za redko motnjo. »Po nekaterih podatkih naj bi bila v enem razredu eden do dva otroka s to motnjo, katere simptomi se običajno razlikujejo glede na spol. Tudi naša opažanja na taborih so takšna,« pravi Kajzar. Močnikova pa dodaja: »Pri dečkih je bolj izražena komponenta hiperaktivnosti, kar se tudi lažje opazi, pri deklicah pa nepozornosti, dajejo vtis, da poslušajo, v resnici pa so s svojimi mislimi lahko povsem drugje. Na splošno so osnovni trije simptomi te motnje hiperaktivnost, impulzivnost in nepozornost, vendar pa je izraženost teh simptomov pri vsakem posamezniku edinstvena. V praksi se najbolj kažejo na šolskem področju.«

Za otroke z ADHD v Zavodu Mavrični Bojevniki vsako poletje organizirajo tabore, na katerih je bilo lani v treh terminih skupaj več kot sto otrok. »Otrokom želimo približati naravo in zato so tabori v naravi. Spimo v šotorih, čez dan potekajo različne aktivnosti. Vsakega otroka posebej kot mentor opazuješ in ugotoviš njegova močna področja, ki ga najbolj zanimajo, ter nato aktivnosti gradiš na njih. Treba je spodbujati tudi krepitev samozavesti. Ti otroci so velikokrat nesprejeti, ker jih okolica obravnava kot moteče ... Ne glede na vse imajo v sebi velik potencial. Pomembna je ozaveščenost o tej motnji, da ljudje razumejo, kaj je v ozadju vedenja,« je še pojasnil Kajzar.

Zavod ima zanimivo ime – Mavrični Bojevniki. »Bojevniki zato, ker se bojujejo vsak dan z izzivi, ki jih prinaša diagnoza, mavrični pa zato, ker je vsak otrok z ADHD zgodba zase, ne glede na to, da imajo vsi enako diagnozo,« sta zaključila Močnikova in Kajzar.