Robert Flerin iz Kamnika je eden redkih puškarjev, specializiranih za kopita pri nas. / Foto: Tina Dokl

Cev ustreli, kopito zadene

S tem starim in preverjenim rekom se bodo verjetno strinjali vsi strelci in poznavalci orožja, prav gotovo pa tudi Kamničan Robert Flerin, eden redkih puškarjev kopitarjev pri nas. Puškina kopita izdeluje že več kot trideset let, in čeprav ima dela še danes dovolj, gre za obrtno znanje, ki nezadržno izginja.

»Kopita izdelujem iz orehovega lesa, saj je takšna tradicija, poleg tega se ta les lepo obdeluje pa še lepo je videti zaradi različnih barvnih odtenkov. Delo je natančno in zamudno; pogosto je za mano že teden dni rezljanja, pa sem še daleč od dokončanega.«

Robert Flerin je eden redkih izučenih puškarjev pri nas. V začetku osemdesetih let se je šolal v Kranju v puškarni in v srednji kovinarski šoli, kjer je bilo v generaciji osem fantov, in čeprav se je naučil izdelati orožje v celoti, se je že kmalu specializiral zgolj na puškina kopita.

»Bili smo zadnja generacija, ki je še imela dualen šolski sistem, torej pol leta pouka in pol leta prakse, kar je bilo odlično, saj je pri takšni obrti veliko bolj kot splošno znanje pomembno delo z rokami,« se spominja šolskih dni, o tem, zakaj se je odločil prav za ta poklic, pa pravi: »Orožje me je zanimalo že od malega, kakor verjetno vse fante. Bolj kot z lovom sem ga povezoval z vojsko in nekaj časa sem tudi treniral v streljanju z zračno puško. Za ta poklic sem izvedel bolj kot ne po naključju, ko sem spoznal puškarja v Domžalah. Takrat sem videl, da je to dejansko poklic, za katerega se da tudi izučiti, in tako sem se s tem namenom vpisal na šolo za puškarje.« Delavnico si je nato uredil v domači hiši na Duplici, kjer puškina kopita izdeluje že več kot trideset let.

Vsako kopito je izdelano po meri naročnika

»Puškina kopita delam izredno rad, vse ostalo, kar sodi zraven, pa mnogo manj,« nam v smehu prizna tudi sicer izredno hudomušen sogovornik, a hitro doda, da gre v resnici za zelo resno delo, ki zahteva celega človeka. Obogateti ni mogoče, preživeti pa, saj je dela dovolj, a predvsem zato, ker je za vsak izdelek potrebnih ničkoliko ur ročnega dela, ki se raztegne tudi v več tednov. Naročnikov je zadnja leta morda nekoliko manj, prizna, saj je manj lovcev, mladih pa unikatno in ročno izdelano orožje ne zanima več tako zelo, prav tako manj dajo na tradicijo. Verjetno svoje naredi tudi visoka cena, saj ročno izdelane in umetelno okrašene puške dosegajo cene po nekaj deset tisoč evrov, v tujini tudi po sto tisočakov. Ima pa zato zadnja leta veliko strank iz Italije in Avstrije, kjer so umetelno izrezljana kopita še vedno zelo priljubljena in cenjena.

Njegovo delo se začne, ko mu puškar ali pa lovec v delavnico prinese kovinski del orožja, najpogosteje so to puške. Obliki in velikosti kopita primerno – slednje je odvisno od tega, ali je strelec levičar ali desničar, kako velik je in kako dolge so njegove roke – izbere kos lesa, ga sprva grobo odreže, nato pa natančno zapasa s kovinskim mehanizmom in z dleti in drugim orodjem ročno izrezlja do želene oblike in okrašene podobe. »Kopita izdelujem iz orehovega lesa, saj je takšna tradicija, poleg tega se ta les lepo obdeluje pa še lepo je videti zaradi različnih barvnih odtenkov. Delo je natančno in zamudno; pogosto je za mano že teden dni rezljanja, pa sem še daleč od dokončanega.«

Pravi, da gre za zelo lep poklic, ki pa nezadržno izumira. Mladih, ki bi jih to delo zanimalo, ni, tudi naročnikov je manj, čeprav je glas o njegovem znanju in sposobnostih ničkolikokrat segel tudi v tujino in do nekaterih znanih naročnikov. »A s tem se ne želim hvaliti. Več mi pomeni, da puškino kopito izdelam za nekoga, ki mu to res veliko pomeni, kot pa za znano osebo, ki ga bo kot darilo zgolj postavila v omaro,« ostaja skrivnosten. Doslej je izdelal že več tisoč puškinih kopit, in ker ima svoje delo iskreno rad, bodo z njegovimi kopiti tarče zanesljivo lahko zadevali še mnogi strelci.

Oddajte svoj komentar

Kranj 22°

delno oblačno
vlažnost: 78 %
veter: SV, hitrost: 11 km/h

14/30

sobota

13/30

nedelja

14/31

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

IZLETI / Kranj, 18. avgust 2018

Na Veliki Hafner

IZLETI / Kranj, 18. avgust 2018

Na Veliki Hafner

IZLETI / Jesenice, 18. avgust 2018

Pohod na Špik

PRIREDITVE / Tržič, 18. avgust 2018

16. EU ples brez meja

PREDAVANJA / Kranj, 18. avgust 2018

Proučevanje Svetega pisma

IZLETI / Preddvor, 18. avgust 2018

Družinski pohod na Košuto

PRIREDITVE / Kranj, 19. avgust 2018

Žegnanje pri sv. Joštu

PRIREDITVE / Cerklje, 19. avgust 2018

Žegnanje in sveta maša na Krvavcu

 

 
 

 

 
 
 

Na Jesenicah obeležili spominski dan / 16:06, 6. avgust

Tako je, ne bomo dovolili !! Večna slava junakom !!

Dan spomina na prve žrtve pod Storžičem / 17:47, 2. avgust

Django,
ti si polpismen očitno! A da si v društvu je potrebno biti borec? Vsak gre lahko na pohod, piše...

Dan spomina na prve žrtve pod Storžičem / 07:54, 2. avgust

Mene pa zanima naslednje,
Koliko Borcev pa je v tem Borčevskem društvu? Konec vojne je bil 1945 leta, torej 76 let je minilo in če jih im...

Kovačič se ne da / 13:58, 29. julij

In zdaj taki kot je Primož slavijo! Vili, Vili! Pogrezni se!

Kovačič se ne da / 10:16, 29. julij

Kaj čmo, tipičen škodljivec v rangu povprečnega SDS-ovca !

Kovačič se ne da / 00:43, 28. julij

Spoštovani g.Kovačič!
Za navadne državljane je dokaj čudno, da en posameznik pošlje več kot milijon državljanov se izjasnit za to in to....

Spomin na preboj na Menini / 07:16, 23. julij

Imate popolnoma prav, Primož.