Na turistične kmetije privabljajo doživetja

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Zanimivosti / torek, 16. januar 2018 / 09:01  

V minulem turistično rekordnem letu so bile zelo dobro obiskane tudi turistične kmetije na Slovenskem. Kako nadgraditi svojo ponudbo, da bosta obisk in zasedenost teh turističnih zmogljivosti še boljša in kako zadovoljiti pričakovanja gostov, so lahko gorenjski ponudniki s turističnih kmetij prisluhnili na delavnici, ki sta jo zanje pripravila Združenje turističnih kmetij Slovenije in Kmetijsko gozdarski zavod Kranj.

Jezersko – Delovni sestanek, ki so ga pred letnim srečanjem in volilno skupščino Združenja turističnih kmetij Slovenije za gorenjske člane pripravili na Šenkovi domačiji na Jezerskem, so namreč izkoristili tudi za izobraževanje. »To je priložnost za ogled dobrih praks za tiste, ki se že ukvarjajo s turizmom na kmetijah, in za one, ki še razmišljajo o tej dopolnilni dejavnosti na svojih kmetijah. To je namreč zelo zahtevna dejavnost, s katero običajno enotno diha vsa družina,« je povedala Vanja Bajd Frelih s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj. Srečanja se je udeležila le peščica članov združenja z Gorenjske, ki so po ogledu Šenkove domačije in zanimivem predavanju sodelavke Združenja turističnih kmetij Slovenije Renate Kosi o tem, kako povečati turistični obisk na kmetijah, ocenili, da je ostalim lahko žal, ker so zamudili tako dobro izkušnjo.

Izkušnja Šenkove domačije

Gostitelja s Šenkove domačije, Polona in Drejc Karničar, ki sta pred leti pustila dobri službi in se začela ukvarjati s turizmom na kmetiji, sta gostom razkazala petsto let staro domačijo, ki se je v turizem usmerila leta 2010. Najprej so odprli prostor za kampiranje, nato na mestu stare »preužitkarice« zgradili veren posnetek nove in v njih zagotovili dvanajst udobnejših namestitev. Na domačiji je mogoče prenočevati tudi na senu. Najnovejša pridobitev pa je obnovljena petsto let stara glavna hiša, kulturni spomenik državnega pomena. Zakonca Karničar pritrjujeta uvodni ugotovitvi, da s turistično dejavnostjo na kmetiji živi vsa družina. Njuna izkušnja je lahko navdih tudi za tiste, ki s to dopolnilno dejavnostjo šele začenjajo, tako denimo Lampetovi s kmetije Pr' Švajcar na Spodnjem Brniku. Znani so po svatbah na seniku in po konjih, želijo pa razvijati tudi prenočitve, slišimo od mladih nosilcev dopolnilne dejavnosti.

Tudi za podeželje rekordna sezona

Renata Kosi, svetovalka za razvoj turizma na podeželju pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje, je dejala, da je bila turistična sezona leta 2017 tudi na kmetijah odlična. To velja tudi za Gorenjsko, vendar se je v poletni gneči izkazalo, da Slovenija masovnega turizma ne zdrži. »Zasedenost je velika, ponudba na kmetijah se razvija, zagotavljajo se prenočitve, vendar pa kaže, da je turizem hitrejši kot razvoj infrastrukture,« pritrjuje Jože Soklič, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji na Selu pri Bledu. Podobno dobra sezona se obeta tudi v letu 2018, nadaljuje Renata Kosi. Med turisti na podeželju prevladujejo gostje iz sosednjih držav pa Britanci, Izraelci, Američani ..., po lestvici obiska na kmetijah tako rekoč ves svet. Prednosti, ki privabljajo turiste na kmetije, so lokacija, gostoljubje, lokalna hrana, ki zraste iz zemlje, kakovost namestitev, osebni odnos gostiteljev, doživetja. Predvsem slednja, pravi Renata Kosi, prepričana, da je glavni motiv turista, ki pride letovat na kmetijo, doživljanje narave. To lahko doživljajo skozi športe, kot sta pohodništvo in kolesarjenje, kot s spoznavanjem dela in tehnologije na kmetiji, z druženjem z domačini in domačimi živalmi, tudi sodelovanjem pri kmečkih opravilih ali ustvarjanju lokalnih kulinaričnih dobrot. Kosijeva tudi svetuje, naj gospodinje dajo recepte za domače dobrote, če jih gostje prosijo zanje. Nima jih pomena ljubosumno zadrževati zase, tako ali tako se gostom te jedi ne bodo tako dobro posrečile, kot se prekaljenim domačim kuharicam. Sicer pa naj vsaka kmetija gradi na svoji posebnosti. Kaj sicer ponudniki na turističnih kmetijah storijo, da bi povečali obisk in zasedenost? Predvsem morajo biti aktivni in zelo odzivni. Danes nista dovolj le elektronska pošta in spletna stran, vsebino svoje ponudbe s fotografijami naj večkrat tedensko objavljajo tudi na družabnih omrežjih, zlasti Facebooku in Instagramu, pri čemer so dragocena pomoč zlasti mlajši družinski člani. Svetujejo aktivnost na rezervacijskih kanalih. Iščejo naj tudi odziv gostov, da jim bodo v prihodnje lažje prilagodili ponudbo. Dobra je tudi predstavitev v katalogih, ki jih Slovenska turistična organizacija ponuja na mednarodnih sejmih.