Krst pri Savici

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Prosti čas / torek, 16. januar 2018 / 14:56  

V soboto zvečer Janez naznani, da gremo v Vrbo poslušat in gledat interpretacijo Prešernovega Krsta pri Savici. Nagovorila sva še Evo in našo dijakinjo gledališko-dramske smeri, prav zato, da bi videla eno od možnosti interpretacij Prešernovega Krsta. Pravzaprav ga vsako leto, ko obravnavam Karantanijo in pokristjanjevanje Slovencev, na hitro obnovim tudi sama. Včasih vprašam katero od slovenistk, kaj je s tem mislil, je to pravilno ali ni. Upokojeni igralec Anatol Štern se z interpretacijo Prešerna in tudi Krsta ukvarja zadnjih nekaj let. Temeljito se je poglobil v študij zgodovinske razlage, strokovne interpretacije. In kaj je ugotovil? Krst je kot osrednje Prešernovo delo zelo težko razumeti. Prešeren je v tem delu, ki je igra in drama, lirika in epika hkrati, zajel vse njegovo dotedanje razumevanje sveta in lastne usode. Razumevanje svojega naroda in človeštva, osebne filozofije kot ploda svojih izkušenj in romantičnega duha časa, v katerem je živel. Svobodomiseln in nerazumljen Prešeren je za svojo glavno nit vzel ljubezen. Neuresničljivo hrepenenje, ki vodi človeštvo v usodna dejanja, ki jim razum ne more slediti niti jih razložiti. Vplete spreminjanje človeškega odnosa do sebe, naroda, zgodovine. Opisuje spremembo človeka, ki se bori za pogansko vero staršev in boginje Žive in požene v smrt krdelo svojih vojakov, v zaljubljenega mladeniča, ki mu glavo zmeša lepa ženska – Bogomila. Bogomila stopi v 'klošter' in Črtomir si nadene črno suknjo s talarjem in štolo. Črtomir, Prešeren, Matija Čop so v tem poraženci, a kljub temu bojujejo svoj boj. Ko sprašujem svoje gimnazijce, koliko vedo o Krstu in o Prešernu nasploh, povedo dokaj malo. Po koncu interpretacije se igralec Štern še malo razgovori in v debati pove še enkrat, da ga je težko razumeti. Pravi, da je pri interpretaciji večkrat sodeloval z različnimi gimnazijci in vsakič znova vsi skupaj, on in mladina, ugotovijo, da dela ne razumejo. Ko je človek starejši, lahko gleda širše, tudi z drugih perspektiv, v mladosti še ne ali le redki. Pa vendar nam je nekaj verzov iz Krsta vsakdanjih, celo mladina jih sem in tja uporabi v svojem besednjaku (kri napolnila bi jezero, vnel se je boj, ne boj, mesarsko klanje, manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi, na Gorenjskem ni ga lepšga kraja, kot je z okolco ta podoba raja). Vsako leto mladino sprašujem, ali znajo kaj Prešerna na pamet. Povodnega moža nam uspe povedati skupaj, cele Zdravljice nikakor, Vrbo le prvo kitico in to je to. In po vseh strokovnih ocenah še vedno velja, da je Prešeren naš največji pesnik. Pa vendarle je vrlina, če znamo kakšno pesem katerega koli pesnika na pamet. Saj so morali povedati pesmice pri urah slovenščine, in tako kot so se jih hitro naučili, so jih hitro tudi pozabili. Pa je vendar v vsakem Slovencu nekaj ponosa, da bi znal kakšno Prešernovo pesem na pamet za vse življenje, mar ni tako? Katero pa vi znate?