Danijel Bezek z mamutovim zobom – meljakom, ki pripada paleontološki zbirki Grmšek-Hitij-Žalohar, ki se nahaja v avli Osnovne šole Frana Albrehta v Kamniku in na didaktično zanimiv način predstavi fosile iz Kamniško Savinjskih Alp in Tunjiškega hribovja. Zbirko si je mogoče ogledati v času, ko je šola odprta.

Zgodba o zmaju iz Kamniškega jezera

Marca bo minilo osemdeset let, odkar so pri izkopavanjih ob regulaciji struge Nevljice našli okostje mamuta.

Že Janez Vajkard Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske pisal o Kamniškem jezeru, ki se je raztezalo od vznožja malograjskega hriba proti severu, dokler ni nekoč zaradi silovitega neurja odteklo in se razlilo po mengeškem polju. Jezero naj bi segalo prav do cerkve sv. Jurija, ki še danes stoji v Nevljah. V starih zapiskih in kronikah so cerkev poimenovali sveti Jurij ob jezeru.

Okoli jezera so spletene številne pripovedke, med drugim tudi tista o zmaju, ki naj bi prebival v jezeru. Če gre verjeti legendi, naj bi prav zmaj s svojim repom razbil grič, ki je zadrževal vodo, zaradi česar se je ta odtekla.

Napol pozabljene zgodbe in legende o zmaju so marca 1938 ponovno privrele v zavest Nevljanov. Takrat so bila namreč v polnem razmahu dela za regulacijo struge Nevljice, ki je do tedaj tekla pod cerkvijo sv. Jurija in spodjedala brežino. Ob izkopavanjih temeljev za nov most pa so 14. marca takratnega kamniškega župana Ferdinanda (Nande) Novaka opozorili na nenavadne »štore«, ki ovirajo delo. Nekateri vaščani so bili menda prepričani, da gre za okostje zmaja, ki je pred davnimi časi prebival v jezeru.

Odkritje, ki je skrivalo še eno presenečenje

»Bil je ponedeljek, 14. marca, lep, suh in topel dan. Župan se je po lestvi spustil v jarek, vzel nekaj odkruškov in odšel po nasvet k veterinarskemu inšpektorju Josipu Nikolaju Sadnikarju na Šutno. Ta je prepoznal gmoto kot kosti mamuta in odšel v Nevlje, da se prepriča, za kakšno najdbo gre,« pripoveduje Danijel Bezek, nekdanji učitelj matematike in fizike na Osnovni šoli Frana Albrehta, ki že desetletja zbira različno dokumentacijo v zvezi z odkritjem mamuta v Nevljah. Pred dvema letoma pa je svoje raziskave strnil v knjigo Mamut v naših krajih, ki jo je izdal pri založbi Viharnik.

Skupaj s Sadnikarjem sta na najdišče odšla tudi njegov sin Niko in akademski slikar Stane Cuderman. Niko je v jarku odkopal golenico, rebro, nekaj vretenc in stopalnih kosti, Cuderman pa je poskrbel za fotodokumentacijo dogodka. Veterinar Josip Nikolaj Sadnikar je v ostankih skeleta takoj prepoznal okostje mamuta. »Ni bilo dvoma, da gre za večje odkritje, zato je župan o najdbi obvestil bansko oblast v Ljubljani, ta pa je pooblastila Narodni muzej, da jo razišče,« pripoved nadaljuje Danijel Bezek. »V Nevlje je prišel zoolog dr. Fran Kos. Že odkrite dele je dal zasuti, da bi kosti ne razpadle na zraku. Začel je z odkopom z vrha in na površini, večji od 100 kvadratnih metrov. To se je pokazalo kot izredno modro, saj je bilo na poti do fosilnega obzorja, kjer so ležale mamutove kosti, najdeno še marsikaj drugega, kar daje celovito sliko dogajanja na tem prostoru v zadnji ledeni dobi.«

Drugi dan izkopavanj, ravno okoli treh popoldne, ko je v neveljski cerkvi zvonilo v spomin na odteklo jezero, so izkopali presenetljivo odkritje – kameni nožiček, ki je bil z arheološkega stališča še pomembnejše odkritje od mamutovih kosti. Skupaj s kuriščem, ki so ga odkrili kasneje, je ponudil dokaz, da se je na območju Nevelj v času kamene dobe nahajala lovska postojanka. Tudi zlomljene kosti in dejstvo, da so bile razmetane na sto kvadratnih metrih velikem območju, pa so kazale na to, da so ga lovci ubili za hrano.

Izkopavanja so ves čas spremljali radovedneži, o čemer pričajo tudi fotografije Petra Nagliča iz Šmarce, ki prikazujejo najdišče, ob njem pa večje skupine ljudi, ki so spremljale dogajanje. Dne 19. marca, na praznik svetega Jožefa, je v Nevlje menda prišlo celo dva tisoč radovednežev, tudi iz Trsta in Zagreba ter celo iz avstrijske Koroške, kar je še posebej presenetljivo, če pomislimo, da je le nekaj dni prej Hitler Avstrijo priključil Nemčiji. Še posebej v prvih dneh so nekateri podjetni domačini v kosteh prepoznali priložnost za zaslužek ali pa so si le želeli popestriti svoje domove s kakšno od mamutovih kosti. Ko se je eden od domačinov v neki kamniški gostilni hvalil kar s celo košaro kosti, so oblasti ukrepale in na najdišče poslale žandarje, ki so ga varovali vse dni in noči, dokler je potekalo izkopavanje.

Novi dom v Prirodoslovnem muzeju Slovenije

Sedmega aprila, po treh tednih izkopavanj, so bila dela zaključena. A pojavil pa se je nov zaplet. »V času odkopavanj se je v časopisih razvnela žolčna razprava, kje bo na koncu ostal restavrirani mamut: ali v Kamniku ali v Ljubljani. Lokalna oblast ni dovolila odvoza zamavčenih in zaščitenih kosti v Ljubljano. Lokalni oblasti je bil politično blizu ban Marko Natlačen. Dogovorili so se za primerno odškodnino in v mesecu maju so iz županove hiše v Nevljah odpeljali več vozov mamutovega okostja v Ljubljano,« pojasnjuje Danijel Bezek.

V Prirodoslovnem muzeju so kosti odprli in zaščitili po tedaj znanih metodah. Delo je bilo zaključeno decembra 1941, ker pa je bil to čas vojne vihre, dogodek v javnosti ni imel pravega odmeva. Izkazalo se je, da so v Nevljah odkrili 40 let starega samca, ki je v višino meril več kot 3,6 metra in nekaj manj kot šest metrov v dolžino. Znanstvenica dr. Ana Budnar Lipoglavšek je tri leta kasneje opravila palinološko raziskavo in iz cvetnega prahu in trosov praprotnic in semenk, ki jih je našla v mamutovi plasti, dokazala, v kakšnem okolju je živel. Največ je bilo bora, manj topola, vrbe in macesna. Natančno je določila trave, praproti, mahove in lisičnjake, ki so takrat rastli. Iz vsega skupaj je bilo ocenjeno, da je v Nevljah poginuli mamut živel v času, ko se je napovedovala otoplitev poznega glaciala pred 16 tisoč leti.

Okostje mamuta je bilo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije na ogled do leta 1995. Danes so kosti varno shranjene v muzejskem depoju, zapakirane v vakuumski komori, ki jih varuje pred škodljivimi zunanjimi vplivi. Replika okostja mamuta, ki je postal tudi zaščitni znak ustanove, v kateri domuje, pa je še vedno na ogled v muzeju. Kamnik pa, kljub temu da mamut ne prebiva več tam, ostaja mamutovo mesto. Morda bo ta mogočna žival s pradavnine nekoč znova našla pot pod kamniške planine. Kipar Miha Kač je namreč že izdelal kalupe za mogočen kip v naravni velikosti, a za ta projekt, kot kaže, za zdaj še ni bilo dovolj volje in posluha.

Ob osemdesetletnici odkritja, ki ga bomo počastili čez dobra dva meseca, so v Prirodoslovnem muzeju pripravili niz predavanj na temo odkritja neveljskega mamuta. Enega izmed njih, z naslovom Pričevalci, je pripravil tudi naš sogovornik Danijel Bezek. Prisluhnili mu bomo lahko v četrtek, 15. februarja, ob 18. uri.

Oddajte svoj komentar

Kranj 18°

pretežno oblačno
vlažnost: 77 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

10/19

četrtek

8/19

petek

5/18

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

IZLETI / Kranj, 18. oktober 2018

Planinski izlet: Dovška Baba

PRIREDITVE / Bled, 18. oktober 2018

Predstavitev biografije Milene Zupančič

PRIREDITVE / Gorenjska, 18. oktober 2018

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Kranj, 18. oktober 2018

Likovna kolonija za osnovnošolce

PRIREDITVE / Jesenice, 18. oktober 2018

Za otroke

PREDAVANJA / Kranj, 18. oktober 2018

O izboljšanju medsebojnih odnosov

RAZSTAVE / Radovljica, 18. oktober 2018

Fotografije Tomaža Sedeja

OBVESTILA / Kranj, 18. oktober 2018

Ustvarjanje in moč – vira poguma

 

 
 

 

 
 
 

O spremembi imena šole / 16:02, 17. oktober

In kaj so navedli kot razlog za preimenovanje?
Upam, da odgovorni ne nasedejo tem zdraharjem!!
In ja, večna slava partizanom !!

Gorenjski glas boter Demokraciji / 10:11, 17. oktober

Več o tem na blogu http://slap.blog.siol.net

Napovedali kandidaturo za župana / 22:49, 16. oktober

Se opravičavam. Po enem tednu vam je uspelo objaviti. Bravo, zelo dobro, odlično. Čestitam.

Skrbeti nas mora sedanjost / 18:37, 12. oktober

Škoda ker ne obstoja ena dobra poštena pametna 'vaga', pa da se točno stehta kdo neti.... in kdo poveličuje...

Napovedali kandidaturo za župana / 16:45, 11. oktober

Zakaj ne objavite že vložene in tudi vam poslane kandidature v Naklem? Drago Goričan za župana Nakla in Lista Draga Goričana za razvoj Nakla.

Skrbeti nas mora sedanjost / 06:37, 9. oktober

Vsako netenje sovraštva in poveličevanja fašizma, nacizma je potrebno v kali zatreti in jim pljuniti v ksiht izmečkom slovenskega naroda! Iz...

Kje je zaklad? / 21:17, 7. oktober

Ja kaj se sekiraš važno je da ti obvladaš Gorenščino,meni ni potrebna ne ena in ne druga za tistih par dni ki jih jaz preživim v sloveniji,z...