Ivan Albreht je v Železnikih predstavil knjigo o Filipu Terčelju. / Foto: Tina Dokl

Trpel je pod tremi režimi

Po maši na predvečer svetih treh kraljev je župnik Tine Skok v Železnikih udeležence povabil še k predstavitvi knjige o duhovniku Filipu Terčelju, ki je bil usmrčen v Davči 7. januarja 1946.

Franc Peternelj, Jurežev iz Davče, je sporočil, da je v soboto, 6. januarja, dopoldne soriški župnik Mirko Turk, ki skrbi tudi za davško župnijo, v davški cerkvi daroval mašo v spomin na 7. januar leta 1946, ko so v Štulčevi grapi umorili duhovnika in pesnika Filipa Terčelja in sobrata Franca Krašno. Pokojna duhovnika je skupina Davčarjev aprila leta 1947 skrivoma pokopala na davško pokopališče. Po sobotni maši je bil organiziran pohod »po poti davških mučencev« mimo Kovačeve, Zakovkarjeve, Jureževe in Štulčeve domačije do Štulčeve grape, kjer sta bila duhovnika umorjena. J.K.

Železniki – Pred tem so prisluhnili nekaterim bogoslužnim pesmim, ki jih je napisal Filip Terčelj. Velja namreč za poeta liturgije, saj je znanih več kot 150 pesmi, od katerih je 120 uglasbenih, vseh uglasbitev njegovih pesmi pa je čez tristo. Avtor knjige Ivan Albreht je zbranim v župnijski cerkvi sv. Antona v Železnikih predstavil življenje duhovnika, rojenega v Šturjah na Primorskem, in knjigo, ki jo je podnaslovil Duhovnik v primežu dveh vojn in treh zločinskih režimov. Terčelj je namreč preživel dve svetovni vojni, preganjal ga je fašizem, spoznal je nacizem, po drugi svetovni vojni pa je bil žrtev komunizma.

Albreht je v knjigi osvetlil tudi manj raziskana obdobja iz življenja Filipa Terčelja, od otroštva do njegove tragične smrti. Nadarjenega fanta je oče leta 1905 poslal na šolanje v škofove zavode v Šentvid, prvo slovensko gimnazijo, kjer je leta 1913 maturiral in vstopil v bogoslovje. Leta 1917 je imel novo mašo, takrat mu je umrla mati, na katero je bil zelo navezan in po kateri je podedoval dobrosrčnost in čut do ubogih. V tem letu je bil z dekretom imenovan za kaplana v Škofji Loki, kjer je začel svoje delo z mladimi, osnoval dobrodelno društvo, objavil tudi svojo prvo razpravo. Škof Jeglič ga je leta 1921 poslal na šolanje v Nemčijo, kjer je kot zelo pronicljiv opazovalec razmer že zaslutil porajanje nacionalizma. Po vrnitvi ga je Jeglič »posodil« na Goriško, kjer je duhovnik spet deloval v dobrodelništvu, v prosvetni zvezi, bil je govornik, pisatelj, pisal je knjige, pesmarice, izdajal časopis ...

V fašističnem in komunističnem zaporu

Kot slovenskega domoljuba ga je zasledoval, preganjal in tudi zaprl fašistični režim. Ko so ga leta 1932 znova hoteli zapreti, je pobegnil v ljubljansko nadškofijo. Kot navaja Albreht, je ravno o tem obdobju Terčeljevega življenja največ raziskanega (fašizem svojih arhivov v nasprotju s komunizmom ni uničil), v času svojega največjega trpljenja pa je bil duhovnik tudi najbolj ustvarjalen. V Ljubljani je bil pedagog na Poljanski gimnaziji, pozneje pa bolniški duhovnik, ki je delal z duševnimi bolniki. Tudi tu je nadaljeval delo za uboge. In tudi v Ljubljani ga fašistični režim ni pustil pri miru in je bil edini duhovnik, ki so ga ob italijanski zasedbi Ljubljane zaprli. Da so ga izpustili, sta zaslužna škof Rožman in ban Natlačen. Terčelj je podpiral odpor proti okupatorju, ne pa tudi OF. Leta 1945 je kot nasprotnik socializma izgubil službo v gimnaziji, že tretjič zapored so ga zaprli, tokrat mu je bilo še posebej težko, ker so to storili njegovi rojaki in ker so ga režimu ovadili tisti, ki so bili prej fašistični vohuni. Obtožili so ga, da je narodni izdajalec.

Drugi duhovniki so dosegli, da je skupaj s Francem Krašno upravljal župniji Davča in Sorica. Decembra je prišel v Sorico, 7. januarja 1946 pa so ju na poti v Železnike v Štulčevi grapi v Davči oba likvidirali. Kot je povedal Ivan Albreht, je po letu 2000 prišlo na dan veliko podrobnosti o njuni smrti in o mučenju, ki sta ga prestajala pred tem. Že leta 1949 je župnik v mrliško knjigo zapisal, da sta bila zverinsko umorjena. Veliko ostaja še nejasnega, saj je povojni režim zakril takratna dogajanja, je povedal avtor, prepričan o mučeništvu obeh duhovnikov. Terčelj je po njegovem celo dvojni mučenec, ki ga želijo sedaj proglasiti za blaženega.

Oddajte svoj komentar

Kranj 9°

oblačno
vlažnost: 96 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

11/20

petek

6/26

sobota

9/26

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

 

IZLETI / Šenčur, 27. april 2018

Glinščica po starodavni poti soli

OBVESTILA / Stara Fužina, 27. april 2018

Počitniške delavnice v Centru TNP

RAZSTAVE / Gorenjska, 27. april 2018

Razstave ročnih del

IZLETI / Križe, 27. april 2018

Pohod v spomin Janezu Udetu

OBVESTILA / Stara Fužina, 28. april 2018

Počitniške delavnice v Centru TNP

RAZSTAVE / Gorenjska, 28. april 2018

Razstave ročnih del

IZLETI / Bohinj, 28. april 2018

Pohod k slapu Savica

PRIREDITVE / Cerklje, 28. april 2018

Večer folklore

 

 
 

 

 
 
 

Ovadba proti Pahorju / 21:09, 26. april

Najbolše bi bilo da naredijo v celi Sloveniji Referendum gdo je za Avstrijo in gdo za Italijo, bomo vsaj normalno začeli živeli.

Zapeljala je s ceste / 21:06, 26. april

Pošteno denarno kazen,odvzem vozniško za minimslno leto dni,in potem še v Avtošolo, seveda denarno Konzen od minimalno 1000€ no vzgor več a...

Kam med prazniki? / 20:59, 26. april

Gdaj pa je dela prosti dan za pokojne Slovence, ki so jih P.pomorili po končani vojni?

Tudi na Golniku prehitri / 20:56, 26. april

Jaz mislim da je pri nas največji Problem Alkohol, in po mojem bi vsakemu pijanemu Vozniku morali odvzeti Vozniško dovoljenhe za minimalno e...

Sindikati za blaginjo vseh / 20:50, 26. april

Dejstvo je eno samo: nihče nikomur več ne verjame.
Cela paleta sindikatov je mirno in pri polni zavesti dopustila, da imajo delavci plač...

Znova v poslansko kandidaturo / 14:27, 26. april

Napaka v prvem odstavku: Jana Jenko je bila nadomestna poslanka, medtem ko je bila najprej v DZ izvoljena mag. Julijana Bizjak Mlakar, ki je...

Poklonili so se junakom v obroču / 06:29, 26. april

Večna slava in zahvala partizanom in večna sramota za izdajalce!