Ivan Albreht je v Železnikih predstavil knjigo o Filipu Terčelju. / Foto: Tina Dokl

Trpel je pod tremi režimi

Po maši na predvečer svetih treh kraljev je župnik Tine Skok v Železnikih udeležence povabil še k predstavitvi knjige o duhovniku Filipu Terčelju, ki je bil usmrčen v Davči 7. januarja 1946.

Franc Peternelj, Jurežev iz Davče, je sporočil, da je v soboto, 6. januarja, dopoldne soriški župnik Mirko Turk, ki skrbi tudi za davško župnijo, v davški cerkvi daroval mašo v spomin na 7. januar leta 1946, ko so v Štulčevi grapi umorili duhovnika in pesnika Filipa Terčelja in sobrata Franca Krašno. Pokojna duhovnika je skupina Davčarjev aprila leta 1947 skrivoma pokopala na davško pokopališče. Po sobotni maši je bil organiziran pohod »po poti davških mučencev« mimo Kovačeve, Zakovkarjeve, Jureževe in Štulčeve domačije do Štulčeve grape, kjer sta bila duhovnika umorjena. J.K.

Železniki – Pred tem so prisluhnili nekaterim bogoslužnim pesmim, ki jih je napisal Filip Terčelj. Velja namreč za poeta liturgije, saj je znanih več kot 150 pesmi, od katerih je 120 uglasbenih, vseh uglasbitev njegovih pesmi pa je čez tristo. Avtor knjige Ivan Albreht je zbranim v župnijski cerkvi sv. Antona v Železnikih predstavil življenje duhovnika, rojenega v Šturjah na Primorskem, in knjigo, ki jo je podnaslovil Duhovnik v primežu dveh vojn in treh zločinskih režimov. Terčelj je namreč preživel dve svetovni vojni, preganjal ga je fašizem, spoznal je nacizem, po drugi svetovni vojni pa je bil žrtev komunizma.

Albreht je v knjigi osvetlil tudi manj raziskana obdobja iz življenja Filipa Terčelja, od otroštva do njegove tragične smrti. Nadarjenega fanta je oče leta 1905 poslal na šolanje v škofove zavode v Šentvid, prvo slovensko gimnazijo, kjer je leta 1913 maturiral in vstopil v bogoslovje. Leta 1917 je imel novo mašo, takrat mu je umrla mati, na katero je bil zelo navezan in po kateri je podedoval dobrosrčnost in čut do ubogih. V tem letu je bil z dekretom imenovan za kaplana v Škofji Loki, kjer je začel svoje delo z mladimi, osnoval dobrodelno društvo, objavil tudi svojo prvo razpravo. Škof Jeglič ga je leta 1921 poslal na šolanje v Nemčijo, kjer je kot zelo pronicljiv opazovalec razmer že zaslutil porajanje nacionalizma. Po vrnitvi ga je Jeglič »posodil« na Goriško, kjer je duhovnik spet deloval v dobrodelništvu, v prosvetni zvezi, bil je govornik, pisatelj, pisal je knjige, pesmarice, izdajal časopis ...

V fašističnem in komunističnem zaporu

Kot slovenskega domoljuba ga je zasledoval, preganjal in tudi zaprl fašistični režim. Ko so ga leta 1932 znova hoteli zapreti, je pobegnil v ljubljansko nadškofijo. Kot navaja Albreht, je ravno o tem obdobju Terčeljevega življenja največ raziskanega (fašizem svojih arhivov v nasprotju s komunizmom ni uničil), v času svojega največjega trpljenja pa je bil duhovnik tudi najbolj ustvarjalen. V Ljubljani je bil pedagog na Poljanski gimnaziji, pozneje pa bolniški duhovnik, ki je delal z duševnimi bolniki. Tudi tu je nadaljeval delo za uboge. In tudi v Ljubljani ga fašistični režim ni pustil pri miru in je bil edini duhovnik, ki so ga ob italijanski zasedbi Ljubljane zaprli. Da so ga izpustili, sta zaslužna škof Rožman in ban Natlačen. Terčelj je podpiral odpor proti okupatorju, ne pa tudi OF. Leta 1945 je kot nasprotnik socializma izgubil službo v gimnaziji, že tretjič zapored so ga zaprli, tokrat mu je bilo še posebej težko, ker so to storili njegovi rojaki in ker so ga režimu ovadili tisti, ki so bili prej fašistični vohuni. Obtožili so ga, da je narodni izdajalec.

Drugi duhovniki so dosegli, da je skupaj s Francem Krašno upravljal župniji Davča in Sorica. Decembra je prišel v Sorico, 7. januarja 1946 pa so ju na poti v Železnike v Štulčevi grapi v Davči oba likvidirali. Kot je povedal Ivan Albreht, je po letu 2000 prišlo na dan veliko podrobnosti o njuni smrti in o mučenju, ki sta ga prestajala pred tem. Že leta 1949 je župnik v mrliško knjigo zapisal, da sta bila zverinsko umorjena. Veliko ostaja še nejasnega, saj je povojni režim zakril takratna dogajanja, je povedal avtor, prepričan o mučeništvu obeh duhovnikov. Terčelj je po njegovem celo dvojni mučenec, ki ga želijo sedaj proglasiti za blaženega.

Oddajte svoj komentar

Kranj 19°

jasno
vlažnost: 59 %
veter: SV, hitrost: 11 km/h

5/26

sobota

7/26

nedelja

7/27

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

 

IZLETI / Kranj, 21. april 2018

Rehabilitacijski izlet MDI Kranj

IZLETI / Šenčur, 21. april 2018

Iz Šenčurja v Šenčur v Italiji

IZLETI / Kranj, 21. april 2018

Po Šenčurju in Srjanski poti

PRIREDITVE / Škofja Loka, 21. april 2018

Cvetlični sejem

IZLETI / Šenčur, 21. april 2018

Jurjev pohod do Stare Loke

PREDAVANJA / Škofja Loka, 21. april 2018

Ljubezen in odnosi

GLASBA / Škofja Loka, 21. april 2018

Pomladni koncert

IZLETI / Možjanca, 21. april 2018

Pohod po Tovorni poti

 

 
 

 

 
 
 

Poklonili so se junakom v obroču / 23:21, 17. april

Šele potem, ko se bodo njihovi predstavniki distancirali od zločinov komunizma pred, med in po koncu druge svetovne vojne.

Poklonili so se junakom v obroču / 16:38, 12. april

Večna slava junakom !

Janez Janša: smer ni prava / 06:37, 11. april

Fanta, ki iščeta v Cerkljah glasove sta se zmotila v letnici. SDS je v Cerkljah nekaj pomenila, ko je bil Čebulj v stranki, pa je že dolgo tega kar je prišel k pameti...

Janez Janša: smer ni prava / 16:25, 8. april

Ves čas po osamosvojitvi razen petih let, levica išče, pa ne zna in ne zmore najti prave poti. In je tudi nikoli ne bo.

Širijo sporočilo miru / 14:31, 8. april

Za denar naj se oglasijo kar pri Sorosu, ki jih tudi financira.

Previdno pri nabiranju čemaža! / 14:30, 8. april

Čemaž je divji česen. Najlažje se ga loči od drugih podobnih rastlin, po tem da zmečkamo list in ga povohamo. Mora imeti izrazit vonj po čes...

Janez Janša: smer ni prava / 09:34, 7. april

JJ čas je za pokoj, Slovenija bo brez tebe sama našla pravo pot...