Rešitev za stiske mnogih družin

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Mali oglasi / ponedeljek, 8. januar 2018 / 16:07  

Finančne posledice predlaganega zakona o konverziji kreditov v švicarskih frankih po izračunih Združenja Frank znašajo 488 milijonov evrov, nosile pa bi jih banke, predvsem tuje, ki so podelile največ spornih kreditov.

Kranj – Predlog zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih, ki so ga ob pomoči Inštituta za ustavno pravo pripravili v Združenju Frank in je bil konec prejšnjega leta vložen v parlamentarni postopek, pomeni sistemsko rešitev finančne stiske šestnajst tisoč družin, ki so jim banke prodale škodljive kredite v švicarskih frankih (CHF), prava tveganja pa zamolčale, so prepričani tako v združenju kot v Zvezi potrošnikov Slovenije, zato oboji pozivajo državni zbor k hitremu sprejetju zakona. Kot je razložila predsednica Združenja Frank Alja Pestar, zakon predvideva pretvorbo posojil iz švicarskih frankov v evre po tečaju na dan sklepanja kreditnih pogodb. Predlagani zakon bi zajel posojilne pogodbe, sklenjene med 28. julijem 2004 in 31. decembrom 2010, in vse kredite v CHF, ne glede na to, ali so že bili odplačani in konvertirani ali pa so še vedno aktivni oz. so bile terjatve že prodane.

»V Združenju Frank vnovič apeliramo na politiko, da poskrbi za hitro sistemsko rešitev problema. Sodbe, ki se vrstijo, so jasne: takšni krediti so dopustni samo, če je banka kreditojemalca seznanila na način, da je lahko sprejel preudarno odločitev. Sodišča so prepoznala, kar je bilo bankam znano že takrat: če bi kreditojemalce seznanile z vsemi tveganji, ne bi prodale niti enega takega kredita,« poudarjajo v združenju. Ob tem poudarjajo, da bodo finančne posledice zakona nosile zasebne banke, ki so tudi odgovorne za nastalo škodo, in ne država, kot se pogosto predstavlja v javnosti.

Po analizi finančnih učinkov predloga zakona, ki so jo v Združenju Frank naredili na vzorcu 984 CHF-kreditov, so ti krediti presenetljivo najbolj narastli v letih 2007 in 2008, ko je Banka Slovenije najbolj intenzivno opozarjala banke na tveganja v zvezi s kreditiranjem v CHF, na visoko tveganost takih kreditov pa so opozarjale tudi številne raziskave Mednarodnega monetarnega sklada, Banke Slovenije in različnih ekonomistov. »Izredno pomembno je dejstvo, da so se krediti v CHF začeli v Sloveniji tržiti šele, ko je avstrijski regulator sprejel ukrepe za bistveno bolj podrobno informiranje kreditojemalcev s tveganji in se je povpraševanje po teh kreditih v Avstriji občutno zmanjšalo,« navajajo v Združenju Frank in dodajajo, da so tuje banke v Sloveniji v zneskih podelile kar 84 odstotkov vseh CHF-kreditov, saj jim je na videz atraktiven produkt služil kot orodje za prevzemanje tržnega deleža od domačih bank, te pa so v večini sledile pritisku tujih bank in tudi same začele ponujati sporne kredite.

Analiza je še pokazala, da bodo CHF-kreditojemalci na koncu v primerjavi z evrskimi krediti preplačali svoje kredite v povprečju za 30.493 evrov oziroma skupno za 488 milijonov evrov, kar predstavlja strošek, ki se s predlagano konverzijo prenese na vseh 14 v Sloveniji aktivnih bank, ki so podeljevale kredite v CHF. Ker naj bi se ta znesek razporedil na deset let, bi bilo breme v povprečju približno 3,5 milijona evrov na leto na posamezno banko. Ta izračun pa ne pokaže prave slike, saj bi morale daleč največje breme nositi tuje zasebne banke. Od skupno 140,5 milijona evrov podeljenih CHF-kreditov sta jih namreč največ podelili banki Hypo (36,4 milijona evrov) in Unicredit (35,8 milijona), ki jima sledijo NLB (18,6 milijona), Sberbank (14,7 milijona), SKB (10,2 milijona) in NKBM (9,2 milijona evrov). Na dnu »lestvice« podeljevalcev CHF-kreditov je Gorenjska banka s 317.419 evri.

Potrošniki, ki so najeli stanovanjske kredite v švicarskih frankih, so finančni šok doživeli 15. januarja 2015, ko je švicarska centralna banka po treh letih nenadoma opustila vzdrževanje fiksnega menjalnega tečaja med evrom in švicarskim frankom, kar je imelo za posledico velik padec vrednosti evra v razmerju do švicarskega franka. Občutno narasle obveznosti in finančne težave so bile za potrošnike veliko presenečenje, saj so jim banke v trenutku najema dolgoročne kredite v CHF predstavile kot ugodnejše od evrskih kreditov in poudarjale, da sta evro in švicarski frank stabilni valuti. Pri tem jim tveganja spremembe valutnega tečaja niso predstavile na razumljiv in zakonsko predpisan način, kar je pokazal tudi pregled dokumentacije, ki so ga leta 2015 opravili na Zvezi potrošnikov Slovenije.