Anton Slatnar in njegova kamniška tiskarna

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 7. januar 2018 / 17:49  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (130)

V Nožicah pri Domžalah se je 3. januarja 1867 rodil tiskar in založnik Anton Slatnar. Leta 1900 je ustanovil v Kamniku tiskarno, ki je odigrala pomembno vlogo pri ohranjanju in s tem tudi oblikovanju slovenske kulturne preteklosti. V Slatnarjevi tiskarni so med drugim izšla dela pomembnih slovenskih avtorjev, na primer Antona Aškerca, Otona Župančiča, Josipa Murna, Vladimirja Levstika, Izidorja Cankarja, Pavla Golie, Ljudmile Poljanec in drugih. Za prvega sodobnega ljubljanskega založnika Lavoslava Schwentnerja, doma z Vranskega, pa je leta 1902 natisnil tudi Erotiko Ivana Cankarja, po letu 1910 pa še več Cankarjevih del. Slatnar je imel v Kamniku tudi trgovino s papirjem in knjigami.

Tiskarske obrti se je učil v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani. Bil je stavec  v Narodni in Katoliški tiskarni v Ljubljani ter v tiskarni Mohorjeve družbe v Celovcu. Leta 1900 sta s Hinkom Saxom ustanovila tiskarno v Kamniku. Leta 1906 se je preselila na Šutno v hišo št. 43, kjer sta v tiskarno preuredila gospodarsko poslopje na dvorišču. S Saxom je sodeloval do leta 1910, ko sta se razšla. Sax je ustanovil tiskarno v Idriji in kasneje odšel v Srbijo, Slatnar pa je leta 1912 tiskarno moderniziral. Ročne stroje je preuredil na električni pogon. Leta 1922 je tiskarno preselil v pritličje Samčeve hiše na Glavnem trgu št. 40, kjer je obratovala do ukinitve leta 1949, ko je bila kot Kamniška tiskarna nacionalizirana in preseljena v Ljubljano. Anton Slatnar je vodil tiskarno sam do smrti leta 1926, po njegovi smrti pa jo je vodila njegova vdova. Leta 1931 sta tiskarno kupila Ludvik Vodnik in Anton Knez. Tudi pod novimi lastniki je še delovala kot Tiskarna Slatnar.

Od leta 1902 je pri njem redno naročal tisk tudi znameniti ljubljanski založnik Schwentner. Poleg njega so Slatnarju dajale v tisk svoje izdaje tudi na začetku dvajsetega stoletja druge slovenske založbe, kot so Slovenska matica, Jug, Dobrodelnost, Jernej Bahovec in drugi. Po letu 1905 se je tiskanju priložnostnih tiskov in leposlovnih del pridružil tudi periodični tisk. Najprej je začel izhajati politični tednik Naš list, pri katerem je junija 1905 začel kot lokalna priloga izhajati Kamničan. Leta 1906 je Slatnar začel izdajati štirinajstdnevnik Mladoslovenec, ki je svoje poslanstvo videl predvsem v razsvetljevanju kmečkega prebivalstva, še posebno na Koroškem in Štajerskem. Leta 1913 je prevzel tiskanje Preporoda. Frančiškani so pri njem leta 1915 tiskali svoje Cvetje z vrtov sv. Frančiška. Za slovenske žene je tiskal tudi Slovensko gospodinjo (1905–1914) in Ženski list (1913) …

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Celovcu se je 2. 1. 1856 rodil general slovenskega porekla Blasius Schemua (Blaž Žemva), ki je

izhajal iz Gorij pri Bledu. Leta 1911 je prevzel vodenje generalštaba habsburške monarhije.

V Škofji Loki se je 4. 1. 1891 rodil dramatik Anton Leskovec. Kot vojak avstro-ogrske armade je bil leta 1917 italijanski vojni ujetnik, leta 1918 pa je kot prostovoljec prešel v srbsko vojsko.

V Železnikih se je 6. 1. 1772 rodil pravnik Gašpar Levičnik vitez Glomberg. Vstopil je v odvetniško pisarno uglednega rojaka pl. Remica na Dunaju in jo po njegovi smrti prevzel.

V Kamniku se je 6. 1. 1865 rodil zdravnik Adolf Razlag, ki je deloval v Šanghaju.

Na Rečici pri Bledu se je 7. 1. 1820 rodil botanik Valentin Plemel.