Slovenska potica je na nacionalni ravni že zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost.

Slovenska potica je ambasadorka Slovenije

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Slovenija / sobota, 6. januar 2018 / 09:12

Država je zaščitila Slovensko potico kot zajamčeno tradicionalno posebnost, nacionalna zaščita pa je tudi pogoj za zaščito na evropski ravni.

Beseda potica je izrazito slovenska in se je jezikovno razvila iz zgodnejših slovenskih oblik, kot so povitica, povtica in potvica. Izraz slovenska potica so začeli uporabljati v drugi polovici 19. stoletja.

V Sloveniji sta dva festivala, ki sta posvečena le poticam – od leta 2004 v Preboldu in od leta 2010 na Blejskem otoku.

Slovenija ima številne zgodovinske argumente za zaščito Slovenske potice. Potico (povitico) je v svojih delih že v letih 1575 in 1577 omenjal Primož Trubar, najstarejši recept za potico je objavil Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689, najstarejši ohranjeni primer pekača za potico brez sredinskega stožca pa je iz leta 1777.

Kranj – Pobudo za zaščito Slovenske potice so dale Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki so junija lani na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vložile skupno vlogo za zaščito Slovenske potice z zajamčeno tradicionalno posebnostjo. Na predlagano specifikacijo, ki je bila en mesec objavljena na spletni strani ministrstva, ni bilo nobenih pripomb, potlej jo je pregledala še strokovna komisija. Ko je ministrstvo prejelo končno verzijo specifikacije, je pripravilo odločbo o prehodni nacionalni zaščiti Slovenske potice, pripravilo pa bo tudi pravilnik, ki bo med drugim določil, da se bodo izdelovalci morali v enem letu certificirati za izdelavo Slovenske potice, sicer potlej imena Slovenska potica ne bodo več smeli uporabljati. Kot je pojasnila Tadeja Kvas Majer, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na ministrstvu, je nacionalna zaščita tudi pogoj za zaščito na evropski ravni. Ministrstvo bo vlogo poslalo tudi Evropski komisiji, ki jo bo pregledala in jo objavila v uradnem listu Evropske unije. Članice unije bodo potlej imele tri mesece čase za ugovore. Če ugovorov ne bo, bo Evropska komisija Slovensko potico zaščitila, v primeru, da bo prejela ugovore, pa bo Slovenijo in države, ki bodo ugovarjale vlogi, pozvala k dogovoru, sicer bo o vlogi odločila sama.

»Potica ima posebno mesto v slovenski kulinariki, je slovenska posebnost in znamenitost, skorajda nacionalni simbol. Brez potice ni pravega praznika, na prazničnih mizah ne sme manjkati zlasti ob božiču in veliki noči, prav tako tudi ne na družinskih slavjih,« je ob predstavitvi postopkov zaščite Slovenske potice dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan in dodal, da z zaščito Slovenske potice ohranjamo slovensko tradicionalno kulinarično dediščino tudi za svoje zanamce in hkrati krepimo njeno vlogo kot ambasadorke Slovenije tudi v tujini.

Potica je razširjenja po vseh slovenskih pokrajinah, vendar pa se potice med seboj razlikujejo po imenih, nadevih, vrstah testa in tudi po obliki. Poznanih je več kot sto različnih vrst potic, pri pripravi nadevov za potico pa na splošno velja, da je toliko receptov, kot je gospodinj. Samo ena potica, to je Slovenska potica, ki jo je na podlagi skupne vloge treh zbornic zaščitilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bo enotna po vrsti testa, nadevih, obliki in tudi imenu. Po že potrjeni specifikaciji je »potica z različnimi nadevi namazan kvašeni testeni zvitek z luknjo v sredini, pečen v okroglem lončenem, porcelanastem in ali kovinskem pekaču potičniku, ki ima obodno steno gladko ali narebreno z navpično stoječimi rebri, ravnim dnom, v sredini pa prirezan stožec.« Izdelava Slovenske potice ne bo geografsko omejena, izdelovali jo bodo lahko kjerkoli, vendar po strogo določeni recepturi, z določeno obliko in z enim od petih nadevov – z orehovim nadevom, z orehovim nadevom in rozinami, z rozinovim nadevom, pehtranovim ali pehtranovim s skuto.