Smo Slovenci, ne Italijani

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / petek, 5. januar 2018 / 16:47  

Ravnateljica Državnega znanstvenega liceja France Prešeren Loredana Guštin z Repentabra ob italijansko-slovenski meji mi je na nedavnem srečanju ravnateljic treh srednjih šol s slovenskim učnim jezikom iz Italije, Slovenije in Koroške v Bazovici pri Trstu povedala zanimivo zgodbo, ob kateri se moramo Slovenci v Sloveniji zamisliti in si izprašati vest. Dogaja se namreč, da dijakinjam in dijakom te šole v Italiji pogosto rečejo, da niso Italijani. To jih prizadene, saj so enakopravni državljani Republike Italije z drugačnim maternim jezikom. Še bolj pa so užaljeni, ko pridejo na srečanje v Slovenijo, pa gostitelji rečejo: Italijani so prišli! V takih primerih je sodelovanja pogosto konec. Gre za stereotipe posameznikov, ki bi morali narediti korak preko meje in v živo spoznati ter doživeti, kako se je treba tam boriti za obstoj slovenskega jezika, slovenske kulture in slovenskih ustanov. Spoznali bi, da gre za Slovence, ki so, brez svoje krivde, primorani živeti v Italiji, je povedala ravnateljica Loredana Guštin.

Državni znanstveni licej France Prešeren iz Trsta je zanimiva in spoštovana šola. Pravijo, da je licej »šola, ki daje korenine in peruti«. Je višja srednja šola s slovenskim učnim jezikom s štirimi licejskimi smermi. Prva smer je znanstveni licej, ki povezuje znanost, zlasti matematiko, fiziko in naravoslovje, s humanistično kulturo, zlasti z zgodovino in risanjem. Druga smer je študij uporabnih znanosti z veliko praktičnega dela v laboratorijih in na terenu. Biologija, kemija, vede o Zemlji in fizika so glavni učni predmeti ob jezikovni in humanistični vzgoji. Tretja smer je jezikovni licej, ki ga odlikuje petletni pouk angleščine, nemščine in ruščine ob tradicionalnih slovenščini in italijanščini. Nova smer pa je klasični licej z mednarodno diplomo iz angleščine in matematike. Predmetnik sestavljajo poleg slovenščine in italijanščine še latinščina, grščina, angleščina, zgodovina in zemljepis, filozofija, matematika, fizika, naravoslovje, zgodovina umetnosti, telesna vzgoja in alternativne dejavnosti.

»Licej obiskuje 240 dijakinj in dijakov. Okrog 40 odstotkov jih prihaja iz mešanih družin, kar pomeni, da je eden od staršev Slovenec ali Italijan, največ z območja kraške planote od Solkana do Milj. Nekaj dijakov prihaja iz povsem italijanskih družin. Glede na različnost morata vladati med dijaki strpnost in medsebojno spoštovanje, kar pomeni, da je treba sprejeti različnost,« je povedala ravnateljica Loredana Guštin, ki meni, da je v Trstu od 500 do 550 dijakinj in dijakov, ki se želijo šolati v slovenskem učnem jeziku.