»Tržišk kosiv« v knjigi

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / četrtek, 4. januar 2018 / 19:15  

Rezultat oziroma nadgradnja študijskega krožka, ki je potekal pri Ljudski univerzi Tržič in v katerem so obravnavali tržiško kulinarično dediščino, je knjiga Stare tržiške jedi, novi okusi.

Tržič – »Da bi kulinarično dediščino, iz katere se je razvila naša današnja prehrana, bolje spoznali in poiskali jedi, ki so jih radi in pogosto jedli naši predniki, smo na Ljudski univerzi (LU) Tržič v letu 2016 s finančno podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport razpisali študijski krožek z naslovom Tržiška kulinarična dediščina ... Namen srečanj je bil namreč spodbuditi ljudi, da spoznavajo pretekle prehranjevalne navade, da ohranijo in zapišejo spomine nanje, zberejo recepte za pripravo jedi in razmišljajo o možnostih njihove priprave v sodobnosti«, je knjigi na pot med drugim zapisala dr. Metka Knific Zaletelj, nekdanja direktorica LU Tržič.

Vodja študijskega krožka je bila dr. Saša Poljak Istenič, udeleženke so se prvič srečale septembra lani, pogledale, kaj so že pred več kot 15 leti zbrale takratne udeleženke študijskega krožka pri LU Tržič, se pogovorile o načinu dela, potem pa stare recepte preizkušale, predlagale izboljšave in jih prilagajale sodobnemu okusu, kuhale in pekle v gospodinjski učilnici Osnovne šole Tržič. Tržiško kulinarično dediščino so raziskovale Ivana Ahčin, Andrejka Belhar Polanc, Marinka Damjan, Mirjana Dolenc, Rina Golja, Petra Hladnik, Pija Japelj, Jožica Koder, Nika Perko, Vida Primožič, Simona Teran in Katarina Tomc. Brez njih knjige ne bi bilo – kot tudi ne brez podpore LU Tržič, Tržiškega muzeja, Turističnega društva Tržič, Taborniškega doma Šija, Osnovne šole Tržič in Občine Tržič. V knjigi so najprej opisane posamezne jedi (kruh, flika, trijet, štruklji, ajdov šmorn, grenadirmarš, tržiške bržole ...), recept za vsako jed in postopek priprave. Prav tako zanimiv je del, posvečen nesnovni kulturni dediščini. Dr. Bojan Knific je napisal obsežnejše poglavje Drobci o prehranjevalnih navadah ter hrani in pijači Tržičanov. Posebno je poglavje Še to in ono o tržiški prehrani, avtorji posameznih prispevkov v poglavju so Nika Perko (Želodec, kakršnega delajo ob kolinah pri Špelnu in Kuhanje žganja), Jožica Koder (Božična peka in druge božične navade in Tržiške gostilne), Katarina Tomc (Nekdaj pod Košuto), Bojan Knific in Saša Poljak Istenič (Tržišk kosiv).

In zakaj bi moral takšno knjigo imeti tudi vsak Tržičan? »Lepo je, da vsak pristen Tržičan pozna svojo tradicijsko prehrano. Meni najboljše so pa tržiške bržole,« je povedala Ivana Ahčin. Marinka Damjan, ki se je na tržiško preselila iz Škofje Loke, starih tržiških jedi najprej ni poznala niti po imenu, zdaj pa jih zna tudi skuhati. Andrejka Belhar Polanc je po rodu Primorka. »Moj dom je zdaj Tržič in je prav, da spoznam tudi tržiške jedi. Nekaj me je naučil že mož Klemen, nekatere jedi sem sploh prvič preizkusila in je bilo zanimivo, ker je hrana vedno zanimiva.«