Priložnost v blagovni znamki

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Zgornja Gorenjska / četrtek, 28. december 2017 / 19:15  

V Sirarni Prangarčk na Brodu v Bohinju so pripravili dan odprtih vrat s predstavitvijo sheme Izbrana kakovost – Slovenija in oznake Kmečki.

Brod – V bohinjski Sirarni Prangarčk, ki jo vodi Monika Ravnik s kmetije Ravnik, so pred nedavnim pripravili dan odprtih vrat, v okviru katerega sta sirarno obiskali tudi Irena Kropf iz inštituta Kon-Cert, kjer skrbijo za sledenje mleku in kontrolo kakovosti izdelkov, in Sonja Arlič iz kmetijsko-gozdarske zbornice. Glavni namen dogodka je bila predstavitev relativno slabo poznane sheme kakovosti Izbrana kakovost – Slovenija ter prednosti tega znaka za potrošnike in kmete. Kot je dejala Monika Ravnik, je njena sirarna sicer majhna, registrirana od leta 2010, a kljub temu se lahko pohvali s pestrim naborom izdelkov. Izdeluje vrsto sirov, jogurte, maslo, kuhano maslo, danes poznano kot ghee, ki je bilo pred dvesto leti eden glavnih izvoznih izdelkov iz Bohinja, jogurte in druge izdelke, ki jih po večini sproti proda na sobotnih Bohinjskih tržnicah. Vse pa je izdelano po tradicionalnih metodah in iz domačega mleka s kmetije Ravnik.

Za vstop v shemo Izbrana kakovost – Slovenija se je odločila že na začetku, prek Gozdarsko-kmetijske zadruge Srednja vas, kot prednost pa poudarja sledljivost vseh surovin, z dodatno oznako Kmečki pa tudi zagotavljajo geografsko poreklo mleka v mlečnih izdelkih. Letno namolzejo okoli 85 tisoč litrov mleka, predelajo ga okoli 15 tisoč. »Naloga kmetij in kmečkih sirarjev je, da potrošnikom predstavimo blagovno znamko Izbrana kakovost – Slovenija. Opažamo, da potrošniki izdelke s tako oznako že iščejo,« je dejala Ravnikova. Kot je dodala Nina s kmetije Dolenc, so tudi na njihovi kmetiji prepoznali priložnost te znamke, saj opažajo, da je tudi kupcem pomembno, da lahko sledijo poreklu. Opaža, da tudi organizatorji javne prehrane vedno bolj prepoznavajo pomen lokalnega izvora hrane, z vključevanjem lokalno pridelane hrane pa se izboljšuje tudi ozaveščenost mladih.

Sonja Arlič iz kmetijsko-gozdarske zbornice je dodala, da so v zbornici podprli ta projekt, najpomembnejše pa je bilo, da so kmetje prepoznali priložnost izbrane kakovosti in dodane vrednosti te znamke. »Sprašujejo me, ali so učinki. Ta projekt teče drugo leto in pričakujemo, da bo v prihodnosti to pomenilo manj nihanj na trgu mleka in prineslo neko stabilnost v cenah. Veseli nas, da so v relativno kratkem času tudi potrošniki prepoznali znak, a tudi njih je treba vzgajati kot nas kmete.« Irena Kropf iz inštituta Kon-Cert, ki je eden od treh certifikacijskih organov, ki jih je za nadzor pooblastila uprava za varno hrano, je povedala, da je v skupini kmečkih sirarjev trenutno certificiranih 55 kmetov, ki so deležni obsežnih notranjih kontrol in zunanjega certificiranja.