Razpis za gradnjo druge cevi

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Jesenice / sreda, 20. december 2017 / 12:13  

Gradbeno dovoljenje za gradnjo druge cevi predora Karavanke je pravnomočno in DARS je pred dnevi objavil razpis za izbiro izvajalca del. Druga cev naj bi bila zgrajena do leta 2023.

Jesenice – Ministrstvo za okolje in prostor je na zahtevo družbe DARS prejšnji mesec izdalo gradbeno dovoljenje za gradnjo druge cevi predora Karavanke. To je pred dnevi postalo pravnomočno in DARS je že objavil razpis za izbiro izvajalca, ki bo gradil vzhodno cev in manjkajoči odsek avtoceste med predorom Karavanke in priključkom Hrušica. »Ob uspešno izvedenem razpisu bi lahko bila pogodba z izvajalcem del podpisana v prvi polovici prihodnjega leta. Po projektantski oceni je za zdaj predviden rok izgradnje v petih letih od uvedbe izvajalca v delo,« so pojasnili na DARS. To pomeni, da bi bila druga cev zgrajena leta 2023. Ker je nekaj več kot polovica načrtovane predorske cevi na avstrijski strani, je razpis hkrati objavil tudi tamkajšnji avtocestni upravljavec, ASFINAG GmbH.

Po načrtih bo nova predorska cev na slovenski strani meje dolga približno 3546 metrov (od tega 3446 metrov pod zemljo), dolžina manjkajočega dela avtoceste med vhodom v predor in obstoječo cestninsko postajo pa bo približno 620 metrov. 

Ko bo druga cev zgrajena, bodo ves promet preusmerili skozi novo cev, kjer bo prav tako začasno potekal dvosmerno. Staro cev bodo namreč začeli obnavljati, obnova naj bi trajala dve leti. Šele zatem, torej predvidoma leta 2025, bo promet stekel po obeh ceveh, v vsaki bosta po dva prometna pasova v posamezno smer.

Slovenija in Avstrija sta za projekt izgradnje druge cevi predora pridobili nepovratna sredstva Evropske komisije v višini 7,5 milijona evrov. Investicijska vrednost projekta na slovenski strani je sicer ocenjena na 184 milijonov evrov z davkom.

Avtocestni predor Karavanke je bil zgrajen leta 1991, je edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem omrežju, še vedno pa je tudi najdaljši slovenski cestni predor, dolg je 7864 metrov. Promet skozenj je stekel 2. junija 1991. V dobrega četrt stoletja je skozenj peljalo že več kot petdeset milijonov vozil, promet pa vseskozi narašča.