Primanjkuje jim hlodovine

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 11. december 2017 / 16:39  

Slovenski žagarji, združeni v Slovensko lesno združenje Sloles, so pred zimo ostali brez dobav lesa iz državnih gozdov. Za to krivijo družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG), kjer pa očitke ostro zavračajo. Sloles se zavzema za sklepanje dolgoročnih pogodb, v Slovenskih državnih gozdovih pa poudarjajo, da jim to omogočajo že nova pravila o prodaji lesa.

Kranj – Slovenski žagarji, člani Slovenskega lesnega združenja Sloles, so se pred dnevi obrnili na javnost z obvestilom, da jih pesti pomanjkanje hlodovine in drugih gozdnih lesnih sortimentov, ker naj bi Slovenski državni gozdovi po novih pravilih prodaje, prek javnega zbiranja ponudb, prodajo 150 tisoč kubičnih metrov lesa preusmerili na trgovce, ki ga bodo lahko prodali na trgih zunaj Slovenije. Čeprav naj bi cene lesa na slovenskem in tudi avstrijskem trgu v drugi polovici leta padle vsaj za deset odstotkov, jih SiDG ni znižal, člani Slolesa pa so zaradi negotovosti dobave lesa iz zasebnih gozdov kljub temu dali ponudbo za nakup lesa po ponujenih cenah. Ker je nekaj kupcev, večinoma trgovcev, oddalo ponudbo za nakup po višji ceni, je primarna predelovalna industrija ostala brez dobave lesa iz državnih gozdov ter hkrati tudi brez dobav certificiranega lesa, ki ga zasebni lastniki gozdov nimajo. »Situacija ni enostavna, saj so pred nami meseci, ko bo zaradi zime in s tem neugodnih vremenskih razmer manj sečenj in manj razpoložljive hlodovine na trgu,« ugotavljajo v združenju Sloles in dodajajo, da bo to zelo neugodno vplivalo na poslovanje podjetij v lesnopredelovalni dejavnosti.

Člani Slolesa, ki imajo v lasti kar 46 odstotkov žagarskih zmogljivosti v Sloveniji, pričakujejo od SiDG razpis za prodajo lesa po dolgoročnih pogodbah in po enotni ceni, ki bo temeljila na povprečni tržni ceni za posamezne gozdne lesne sortimente, pri tem pa zahtevajo, da SiDG sklepa takšne pogodbe z lokalnimi žagarji (s kratkimi transportnimi potmi) in le s pravnimi osebami in podjetniki, ki se ukvarjajo s primarno predelavo lesa. »Dolgoročno zagotovljena dobava surovine, tako po dinamiki dobave kot po količini, je pogoj, da lahko investiramo v posodabljanje primarne lesne predelave,« pravijo v Slolesu in dodajajo, da bo le tako slovenska lesna predelava lahko konkurenčna na svetovnem trgu, na katerem je avstrijska ena najuspešnejših.

V družbi Slovenski državni gozdovi ostro zavračajo očitke, da naj bi bili glavni krivci za to, da so slovenski žagarji pred zimo ostali brez hlodovine iz državnih gozdov. Kot pojasnjujejo, načrt prodaje lesa določijo glede na letni obseg sečnje, pri oblikovanju letošnjega načrta prodaje je bil »problem v strukturi redne sečnje in strukturi nerazporejene sečnje«, med katero uvrščajo posek od lubadarja napadenega drevja. Ker so kupcem na podlagi sklenjenih pogodb že dobavili dogovorjene količine lesa, so na podlagi julija spremenjenih pravil o prodaji lesa objavili še nekaj javnih zbiranj ponudb lesa, pri tem pa je bilo merilo ponujena cena. Na podlagi prispelih ponudb za nakup 150 tisoč kubičnih metrov lesa so razdelili razpoložljivo količino, pri tem pa ocenjujejo, da bo večina tega lesa predelanega v Sloveniji. Kar zadeva zahteve Slolesa, v družbi Slovenski državni gozdovi odgovarjajo, da jih vsebujejo že nova pravila o prodaji lesa. Ta pravila omogočajo družbi sklepanje dolgoročnih pogodb s predelovalci lesa ter poleg sklepanja tovrstnih pogodb še druge načine prodaje.