Avtor razstave Gašper Peternel med poslušanjem uglasbitev Prešernovih pesmi skupine Tantadruj v sestavi (od leve) Aleš Hadalin – glas, Boštjan Soklič – kitara, Mateja Blaznik – kitara, ki je božala ušesa publike tudi na odprtju / Foto: Primož Pičulin

Prešeren, kot se sliši danes

V Galeriji Prešernove hiše je na ogled in v poslušanje razstava Prešeren v popularni glasbi. Ušesa in duha nam božajo ali pa dražijo, kakor nam je kakšna muzika draga, uglasbitve Prešernove poezije, ki so nastale v zadnjih tridesetih letih in jih je za razstavo izbral kustos Gorenjskega muzeja Gašper Peternel.

Kranj – Ko gre za obletnico Prešernovega rojstva ali smrti, v Galeriji hiše pesnikovega imena Gorenjski muzej že tradicionalno predstavi razstavo, povezano z njim. Če se je umetnostni zgodovinar Gašper Peternel z razstavo letos februarja poklonil uglasbitvam poezije Franceta Prešerna v 19. in začetku 20. stoletja, je tokrat svoj raziskovalni navdih iskal v uglasbitvah Prešerna v popularni glasbi zadnjih tridesetih let. Medtem ko so uglasbitve pred sto in več leti v veliki meri ustrezale promociji narodnobuditeljske ideje in so bile izvedene predvsem v takrat popularnem žanru samospeva, pa so se v zadnjih letih glasbene zvrsti, v katerih je mogoče prepevati Prešerna, precej namnožile, nedvomno pa je med glasbeniki ostal neki intimen, osebno angažiran odnos do Prešernovih besed.

»Da se danes glasbeniki odločajo za Prešernove pesmi, sta dva vzgiba, ki se med seboj sicer ne izključujeta. Eden je priložnost za to, ki se pokaže ob različnih obletnicah, povezanih z našim velikim pesnikom, tisti, ki se mi zdi pomembnejši, pa je intimen, lahko bi rekel zelo romantičen vzgib, ki ga imajo določeni glasbeniki do avtorja in so sposobni v svojem glasbenem izrazu premostiti razliko 150 let, odkar so pesmi bile napisane,« o razlogih za poseganje po najbolj prepoznavni poeziji med Slovenci pove Gašper Peternel, ki prelomnico Prešernovega vstopa v ozvezdje popularne glasbe vidi v rokovski verziji Zdravljice, ki jo je leta 1987 posnela in leto kasneje na redni album uvrstila skupina Lačni Franz, igrala pa jo je sicer že nekaj let pred tem. Avtor razstave povzema besede pevca Zorana Predina, ki je dejal, da se jim je zdela pesem, ki poje o domovini, lepih ženskah in vinu, odlična veseljaška skladba, primerna za rokenrol, ki ga je skupina igrala. Pri snemanju Zdravljice so sodelovali Vlado Kreslin, Jani Kovačič, Pero Lovšin in Drago Mislej - Mef in glasbena stroka menda takrat ni bila navdušena nad priredbo. No, kot vemo, je pesem danes naša državna himna in jo ob različnih priložnostih izvajajo v različnih preoblekah.

Kot razmišlja Peternel, je bil to čas pred slovenskim osamosvajanjem, v katerem je vladalo podobno vzdušje, kot je bilo tisto pred marčno revolucijo. Kdo bi vedel, mogoče je ta atmosfera lahko tudi olajševalna okoliščina pri snovanju glasbe, saj je siceršnji razkorak med poezijo 19. stoletja in zahtevami sodobne popularne glasbe zelo velik. V podobnem času in v prvih letih samostojne države so sledili tudi drugi avtorji, pri katerih je pri uglasbitvah vladal izrazitejši romantični duh. Prva med njimi je bila zagotovo gorenjska skupina Tantadruj, ki je med letoma 1987 in 1990 pri beograjski založbi posnela dve Prešernovi pesmi Zgubljena vera in V spomin Andreja Smoleta. Pred sedmimi leti so člani skupine Tantadruj posneli celoten album s Prešernovo poezijo z naslovom Kar je, beži. Sledili so Tomaž Pengov, ki je uglasbil pesem Kam, pa Sedmina in šansonjerka Jerica Mrzel. Svojo ploščo je posnel, a nikoli izdal, Jani Kovačič s kvartetom.

Prelomnica je bila leto 2000, ko so ob dvestoti obletnici Prešernovega rojstva na Valu 202 pripravili ploščo Preše'n'roll z različnimi izvajalci, istega leta pa je tudi skupina slovenskih glasbenikov z Andrejem Šifrerjem na čelu posnela zgoščenko Neiztrohnjeno srce. Prešernove pesmi so peli Gojmir Lešnjak - Gojc, Ljoba Jenče, Helena Blagne. Posebno poglavje je namenjeno rokovskemu Prešernu s skupinama Hiša in Avtomobili. Ti so blizu tudi avtorju razstave. »Ko so pripravljali album Neiztrohnjeno srce, sta fantom iz Nove Gorice ostali le še pesmi Povodni mož in Slovo od mladosti. Izbrali so slednjo in jo odlično zaigrali, pove Peternel, ki je ob tem, da pri nas specializiranih tiskanih izdaj o popularni glasbi ni, vsebine na to temo raziskoval na spletu. To velja še posebno za Prešerna v žanru metala s skupinama, kot sta Sarcasm in Noctiferia. Ne smemo pozabiti Laibachovega Krsta pod Triglavom in še nekaterih njihovih drugih projektov, povezanih s Prešernovim Krstom pri Savici. Skorajda je ni glasbene zvrsti, v kateri ne najdemo tudi kakšne Prešernove, saj po njegovih pesmih posegajo tudi aktualni pop glasbeniki, raperji in podobno ...

Razstavo je Peternel oplemenitil z likovnimi deli – slikami, grafikami, kipi Mihe Maleša, Petra Jovanoviča, Maksima Gasparija, Tomaža Kržišnika … iz zbirke Gorenjskega muzeja, ki so smiselno povezana z izbranimi skladbami. In da ne pozabimo – skladbe je seveda mogoče tudi poslušati, saj so na voljo predvajalniki s slušalkami. Razstava na ogled in v poslušanje, torej.

Oddajte svoj komentar

Kranj 2°

oblačno
vlažnost: 95 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

-2/4

sobota

-1/9

nedelja

-4/5

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

PRIREDITVE / Jesenice, 19. januar 2018

Za otroke

PRIREDITVE / Žiri, 19. januar 2018

Vsa življenja Toneta Mlakarja

IZLETI / Kranj, 20. januar 2018

Pohod Možjanca–Štefanja gora

DELAVNICE / Radovljica, 20. januar 2018

Začetni tečaj biodinamike

PRIREDITVE / Cerklje, 20. januar 2018

Skupaj se mamo fletno

GLASBA / Šenčur, 20. januar 2018

Koncert božičnih pesmi

PRIREDITVE / Bohinjska Bela, 20. januar 2018

Plešejo z d'narjem

PRIREDITVE / Kranj, 20. januar 2018

Proučevanje Svetega pisma

 

 
 

 

 
 
 

Nasprotujejo potvarjanju zgodovine / 09:56, 16. januar

Bravo Lara!
Partizanom herojem večna slava, cerkev naj ne hujska in politizira ampak naj se ukvarja z verniki, kateri naj tudi financirajo.

Dražgoše pričakujejo množičen obisk / 18:37, 15. januar

Lara Jankovič na slovesnosti v Dražgošah:

!! Slovenske vlade so našo zemljo prodale za drobtinice. Od trdnih samoupravnih temeljev ba...

Dražgoše pričakujejo množičen obisk / 09:22, 13. januar

Bo ob hvaljenju borbe v govorih in razstavah kaj prostora o nagajanju oblasti pri gradnji cerkve.
Spodnji zapis je del članka Franca Kav...

Slovenska olimpijska bakla tudi po Gorenjski / 21:48, 10. januar

Uspelo, bolj ali manj, velik minus organizatorju in sicer zakaj: Ogromno otrok, glavni sponzor Coca-Cola in pločevinke v ledu?? Pa kdo bo to...

Grob v Dražgošah / 17:18, 9. januar

G.Pintar Franc

Danes, ko nas kapitalske in politične elite brezsramno ropajo nam ime DEMOKRATIČNA kaj malo pomeni...

Grob v Dražgošah / 21:08, 7. januar

G. Primož, (in še nekateri)
Ste »spregledali, da je v kostnici tudi 40 (41) vaščanov Dražgoš, ne samo partizanov. Z vašim komentarjem dok...

Grob v Dražgošah / 13:52, 6. januar

Se strinjam, borcem za svobodo primerne kostnice in grobove, kolaborantom in švabskim ritolizcem pa prepovedat in podret vsa obeležja !!