Kot velika šolska družina

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Osrednja Gorenjska / sobota, 25. november 2017 / 19:03  

V Podružnični šoli Trstenik so v torek pripravili slovesnost ob dvajsetletnici ponovnega odprtja šole.

Trstenik – Pred dvajsetimi leti so se na Trsteniku razveselili ponovnega odprtja šole, ki so jo na sedanjem mestu sicer zgradili že leta 1957, a so jo morali zaradi premajhnega števila otrok leta 1970 zapreti. Skoraj trideset let so nato starši otroke vozili v matično Osnovno šolo Simona Jenka, kar je otroke odtujilo od domačega kraja. Leta 1997 so šolo obnovili in prizidali telovadnico, tako da so lahko šolska vrata ponovno odprli otrokom izpod Storžiča.

A zgodovina šolstva na Trsteniku sega že v davno leto 1820, je ob praznovanju dvajsetletnice spomnil ravnatelj OŠ Simona Jenka Rudolf Planinšek. V tistem letu je namreč takratni duhovnik začel otroke poučevati branje in pisanje, to pa je že leta 1879 privedlo do odprtja šole na Trsteniku. Prvi razred je takrat obiskovalo 68 otrok. Med branjem šolske kronike je ravnatelju posebej padel v oči zapis o izredno blagem učitelju Knificu, ki pa je imel zelo hudo ženo. Ko ga otroci niso ubogali, jim je zato zagrozil kar s tem, da bo poklical ženo, je s prigodo iz šolske kronike nasmejal občinstvo. Med drugo svetovno vojno so partizani šolo požgali, da si domobranci v njej ne bi uredili postojanke, zato je po vojni pouk do leta 1955 potekal v župnišču. Leta 1957 so zgradili šolo na sedanjem mestu, v kateri je ta čas pet razredov brez kombiniranih oddelkov, je razložil Planinšek.

Besede, ki jih je zbranim na slovesnosti namenila vodja podružnične šole Trstenik Alenka Šturm, je zaradi njene odsotnosti prebrala učiteljica Vida Konc. Kot je poudarila Alenka Šturm, se lahko s ponosom ozirajo na uspehe njihovih učencev. »Želja, da bi naši učenci dosegli čim boljše uspehe, a obenem ne bi bili prikrajšani za čare otroštva, je bila in je še vedno ena naših vodilnih idej.« Verjame, da so pri vzgoji in širjenju znanja uspešni tudi zato, ker uresničujejo zastavljene cilje skupaj z učenci, starši in ljudmi iz njihovega kraja. »Prav po tem je naša šola znana in trudili se bomo, da bo taka ostala tudi v prihodnje.« Ob tej priložnosti se je zahvalila vsem, ki sooblikujejo življenje v šoli in jo bogatijo ter dajejo možnost, da izpolnjujejo svoje sanje. »To ste naši učenci, s katerimi vsak dan kaj prijetnega doživimo, in ste starši, s katerimi znamo združiti moči.« Tako se lahko po besedah Alenke Šturm njihova velika šolska družina uspešno spopada z izzivi današnjega časa.