Prosto po Cankarju

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Razvedrilo / sreda, 22. november 2017 / 08:08  

Prihodnje leto bomo obeleževali Cankarjevo leto in ne gre dvomiti, da se bomo z našim velikim literatom srečevali na različne načine. Nekoliko pred časom, tako kot to tudi sicer velja za strip, smo dobili tri močno posodobljene Cankarjeve mojstrovine: Hlapce, Hlapca Jerneja in njegovo pravico in Moje življenje.

Ljubljana – Boste videli, Cankar bo kot kakšen kuharski mojster skočil iz vsakega časopisa, revije, televizijske oddaje, srečevali ga bomo na poštah in bencinskih črpalkah, kdo bi vedel, ali ne bo kakšen večjih trgovskih centrov kot nagrado za nakupe ponudil plišastih Ivanovih brkov. Še sreča, da moža dobro poznamo, osnovno šolo smo bolj ali manj uspešno odgulili vsi, vsaj o njegovih junakih Hlapcu Jerneju, mami z nesrečno skodelico kave pa Francki v teku za vozom, še pehar suhih hrušk se je znašel med Cankarjevimi junaki. Referendum, ali nam je pisatelj šel na živce ali ne, bi bržkone brez dodatne reklame potrdil naše »navdušenje«. Bodite pošteni in si priznajte.

Od petka, ko je uradno izšla stripovska trilogija Cankar v stripu, se bo vaš odnos do Cankarja spremenil. Namreč – pri Zavodu Škrateljc, na briljantno idejo je prišel nekdanji minister dr. Uroš Grilc, so se lotili zanimivega projekta Cankarjevih del v stripu. K sodelovanju so bili povabljeni sami odlični pisci in ilustratorji, ki so Cankarja posodobili v besedilu in nedvomno prvič tudi likovno upodobili v stripu. Delovali so v tandemih. Tako sta Hlapce v stripu Hlapci – ko angeli omagajo premlevala pisec Andrej Rozman - Roza in ilustrator Damijan Stepančič, naš Boštjan Gorenc - Pižama je pripravil pisno predlogo striparki Tanji Komadina, delo Moje življenje pa sta ubesedila v Moj lajf, Hlapca Jerneja in njegovo pravico pa sta v stripovsko basen Hlapec Jernej in pasja pravica spremenila pisec Žiga X Gombač in ilustrator Igor Šinkovec.

»Razmišljal sem, kaj sploh vem o Cankarju, da bi si drznil vzpostaviti dialog z njim in ga pretresti v stripovsko obliko, in ker sem se vedno znova vračal k peharju suhih hrušk in zgodbam, ki jih nekako poznam, sem se odločil za povest Moje življenje. V zgodbah sem dogajanje aktualiziral, v posamezne epizode vpeljal kratke prebliske in se spustil z verige v svojem parodičnem slogu,« je povedal Boštjan Gorenc - Pižama. Sodelavka iz tandema Tanja Komadina pa: »Če je Boštjan vnašal humor, sem jaz Cankarja poskušala ujeti kot resničnega dečka, otroka takratnega časa. Prvič pa tudi sama nastopam v stripu.«

»Ker so bili Hlapci že ''zasedeni'', sem se odločil za Hlapca Jerneja in njegovo pravico. Zgodba mi je zelo blizu, saj kaže na krivico s sto in enim obrazom. Odločil sem se, da bom uporabil psa, kar je izpadlo odlično, še posebno z Igorjevo risbo. Že na izrazu obrazov posameznih psov lahko vidimo vse te podobe krivice,« je povedal Žiga X Gombač, njegov ilustrator Igor Šinkovec pa, da je bil to njegov prvi tako obsežen strip, ki je od njega zahteval precejšen angažma.

Andrej Rozman - Roza, ki je izbral Hlapce, Cankarja vidi kot simptom nekega časa in slovenskega pogleda nase. »Jermanu sem za pomoč namenil angela, pa ni nič pomagalo, da se ne bi na koncu pokončal.« Ilustrator Damijan Stepančič je bil celo mnenja, da so bili Hlapci pisani za strip in ne za gledališče. »Cankar je napisal zelo dober scenarij za strip, ki je medij, v katerem se lahko naredi stvari takšne, kot so, brez zamegljevanja.

V vsa tri dela so spremne besede napisali avtorji treh različnih generacij: filozof dr. Mladen Dolar za Hlapce, doktorski študent primerjalne književnosti Matic Kocijančič je vzel pod drobnogled Hlapca Jerneja in njegovo pravico, urednica vseh treh knjig Ženja Leiler pa je pretresla biografski kontekst povesti Moje življenje. Projekt Cankar v stripu pa obsega še nastope avtorjev in ilustratorjev po šolah, likovne razstave stripov Cankar v stripu, literarni in likovni natečaj Črtice, Lutkovna predstava Moj lajf v Lutkovnem gledališču Maribor … Že včeraj pa so vsi trije avtorji besedil nastopili v stand up predstavi.

»Berite Cankarja, ker je zmeraj aktualen,« je dejal Boris Pahor, edini še živeči slovenski pisatelj, ki je še doživel Cankarjevo dobo. In ne gre mu oporekati.