Pesmi nove pravde

Z udarnim koncertom v radovljiški Linhartovi dvorani je krenila glasbena ofenziva tria Jahačev revolucije, ki postavljajo nov okvir slovenskih protestnih pesmi.

Izbor nedeljskih predsedniških volitev je ohranil konsenzualni status quo, ujet v instagramsko pasiviziranost in moralno vzdržnost, o čemer pa imajo jasno ločeno mnenje člani zasedbe Jahači revolucije, ki s svojimi nastopi opozarjajo prav na nevarnosti posledic tovrstne mentalitete.

Na začetku letošnjega leta sta karizmatična, izkušena glasbenika Boštjan Soklič - Soko (Tantadruj, Trio D Vaja, Zaigrajmo pesniki) in Andrej Kokot (Trio D Vaja, Zaigrajmo pesniki) začela snovati novo glasbeno scensko zgodbo, v katero sta iz Jezdecev škrlatne kadulje povabila še Vida Sarka. Trio je zavihal rokave in hitro so nekateri poznani napevi in melodije iz obdobja druge svetovne vojne in prej dobili nova aktualizirana besedila – nastale so Pesmi nove pravde. Dodali so jim tudi nekaj avtorskih skladb, vse pa opozarjajo na nepravilnosti in nepošten ustroj sodobnega sveta, za katerega sta odgovorna oba politična pola: od nepravične porazdelitve premoženja, tajkunskih prevzemov, kratenja človekovih in delavskih pravic do odtujenosti potrošniške družbe, ujete v brezciljni krogotok nebrzdanega kapitalističnega neoliberalizma, ki pred človeško dostojanstvo vedno postavlja dobiček. V sodobni glasbeni obdelavi protestnih pesmi se žanrsko prepletajo reggae, funk, rokenrol in povsem logično tudi pank.

Opozoriti želimo na to, da se je treba zoperstaviti lažnim vrednotam denarja, in se izkopati iz spon virtualnega življenja, si ponovno upati pogledati drug drugemu v oči in si vzeti čas za neposreden človeški stik, pravi Andrej Kokot in dodaja, da je revolucija tisto, kar moramo najprej storiti v svojih glavah.

Jahači revolucije v svojem dobro uro trajajočem nastopu na udaren, toda nevsiljiv način povedo vse to in še več, kar so storili tudi tokrat v Radovljici, strnili pa tudi v svojem Manifestu ter Pesmarici. Trenutno se dogovarjajo za manjše klubske predstavitve, večje dogodke pa načrtujejo spomladi. Vsekakor jim je vredno – pa tudi nujno! – prisluhniti, če želimo ohraniti še nekaj upanja na boljši svet jutrišnjega dne.