Število povožene srnjadi, ki najpogosteje zaide pred avtomobil, se od leta 2010 stalno zmanjšuje, a še vedno je vsak dan v povprečju povoženih med 15 in 20 osebkov srnjadi, navajajo lovci. / Foto: Gorazd Kavčič

Kdo odstrani živalsko truplo

Veterinarska higienska služba, ki je zadolžena za odvoz poginulih živali, je lani s slovenskih cest pobrala tisoč petsto kosov povoženih domačih živali in pet tisoč petsto kosov povožene divjadi.

Kranj – Verjetno je že večina bralcev kdaj naletela na povoženo žival na cesti in se ob tem spraševala, ali je kdo že obvestil službo, pristojno za odstranjevanje poginulih živali. Ali pa ste morda želeli sami poklicati, a niste vedeli, kam? Najverjetneje bi zadoščal že klic na 112, še bolje pa je takoj poklicati na dežurno številko Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI), ki v Sloveniji izvaja javno službo veterinarsko higienske službe (VHS). Gorenjsko pokriva enota NVI v Ljubljani, ki je dosegljiva na dežurni številki 01/4779 353, so pojasnili na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Veterinarski higieniki so zadolženi tako za odvoz poginulih domačih živali kot tudi za divjad, pri čemer pa je za lovce pomembno, da skladno z lovskimi predpisi zabeležijo vsako izgubo divjadi, ki se odšteva od kvote odvzema, so ob tem opozorili na Lovski zvezi Slovenije (LZS).

Roki za odvoz poginulih živali

Odvoz živalskega trupla z mesta pogina, usmrtitve oziroma zbiranja do vmesnega obrata ali predelovalnega obrata, kjer se po potrebi opravijo tudi obvezne diagnostične preiskave, mora veterinarska higienska služba oziroma pogodbeni izvajalec ravnanja z živalskimi stranskimi produkti kategorije 1 in 2 odpeljati v 36 urah po prijavi pogina (izjemoma v 48 urah), v poletnem času v 24 urah (izjemoma v 36 urah), v največji poletni pripeki, ko zunanja temperatura presega 30 stopinj Celzija, pa je treba odvoz opraviti v 18 urah (izjemoma v 36 urah) po prejeti prijavi. V skladu s pravilnikom, ki ureja to področje, morajo veterinarski higieniki trupla živali s cest in naselij prevzeti prednostno, čim prej po prijavi pogina, v primeru suma bolezni živali pa je treba truplo odpeljati takoj po prijavi pogina oziroma usmrtitve. Stroške odvoza krijejo imetniki živali s plačevanjem pristojbin za VHS, ki se plača ob vakcinaciji psov proti steklini in ob izdaji veterinarskih spričeval. Ostale stroške zbiranja in odstranjevanja poginulih in usmrčenih živali krije državni proračun.

Lani sedem tisoč povozov

Zaradi povoza so veterinarski higieniki lani pobrali približno 1500 kosov domačih živali (psi, mački) in približno 5500 kosov divjadi, so razložili na veterinarski upravi. Po evidencah lovskega informacijskega sistema Lisjak pa bilo v Sloveniji v zadnjih desetih letih zabeleženih 77.308 povozov vseh živalskih vrst, od tega je 76.700 povozov divjadi. Povoze zaščitenih vrst divjadi v Lisjaku beležijo posebej; v zadnjih desetih letih je bilo tako zabeleženih tudi osem povozov volka, enega risa in sedemdesetih medvedov. »Za Gorenjsko je v Lisjaku za zadnjih 10 let zabeleženih 10.023 povozov vseh živalskih vrst oziroma povprečno 1002 na leto in 9991 povozov divjadi oziroma povprečno 999 na letno. Ti podatki pa ne vključujejo lovišč s posebnim namenom,« je razložila Janina Žagar iz LZS.

Odvozov vseh poginulih in usmrčenih živali je sicer veliko več. Veterinarski higieniki so namreč samo v letu 2016 pobrali kar 1,25 milijona živalskih trupel različnih vrst. Od tega je bilo 11.818 govedi, 17.131 telet, 15.855 ovc in koz, 1030 konjev in oslov, 13.753 psov in mačk, 13.070 kuncev, 37.830 prašičev, 9125 divjadi različnih vrst, ostalo pa so različne kategorije perutnine.

Število povožene srnjadi se v Sloveniji zmanjšuje

V lovski zvezi ob tem ugotavljajo, da število trkov vozil z divjadjo v zadnjih desetletjih narašča povsod po svetu zaradi intenzivnega širjenja cestnega (deloma tudi železniškega) omrežja, povečanja gostote prometa in vedno večjih hitrosti vožnje, v zadnjem času pa tudi zaradi izjemnega povečanja nemira v naravnem okolju, ki ga na primer povzročata nočno gobarjenje s svetilkami ter vožnja v naravnem okolju z motornimi vozili in kolesi. Slovenski lovci in upravljavci cest si sicer na različne načine prizadevajo, da bi se število povoženih živali zmanjšalo, kar jim v zadnjih letih tudi uspeva. »Čeprav je vsak dan v povprečju v Sloveniji povoženih med 15 in 20 osebkov srnjadi, ki najpogosteje zaide pred avtomobil, se število povožene srnjadi od leta 2010 stalno zmanjšuje. Izredno dobri informacijski sistemi, ki jih je razvila tudi LZS (sistem Lisjak), nam omogočajo, da lahko podatke o povozu divjadi spremljamo praktično vsak dan,« je povedala Žagarjeva. Med omilitvene oz. odvračalne ukrepe sodi tudi letošnja namestitev zvočnih odvračalnih naprav na vseh priključkih na gorenjski avtocesti.

Lovci še opozarjajo, da se morajo vozniki zavedati, da se lahko živali na cesti pojavijo kjerkoli, tudi tam, kjer znaki za nevarnost ne stojijo. »Odvračalni ukrepi, ki jih izvajajo upravljavci cest in upravljavci lovišč, bodo učinkoviti le, če bomo tudi vozniki prispevali svoj delež, in sicer z odgovorno in premišljeno vožnjo, v kateri bomo upoštevali tudi najbolj ogrožene udeležence v prometnih nezgodah – prostoživeče živali,« pravijo. V LZS sicer svetujejo, da voznik ob trku z divjadjo pokliče center za obveščanje 112 ali dežurnega veterinarskega higienika: »Zagotovo je najslabše dati povoženo žival v prtljažnik in se odpeljati, saj se s tem izgubi tudi podatek o smrtnosti zaradi cest, ki gre v kvoto odvzema.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 12°

delno oblačno
vlažnost: 61 %
veter: JZ, hitrost: 11 km/h

3/13

četrtek

-1/14

petek

4/12

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

PRIREDITVE / Gorenjska, 22. november 2017

Za otroke

PREDAVANJA / Kranj, 22. november 2017

Zmajevo sanjanje

IZLETI / Kranj, 23. november 2017

Po Lambergerjevi poti

PRIREDITVE / Gorenjska, 23. november 2017

Za otroke

PRIREDITVE / Trzin, 23. november 2017

Hamlet v pikantni omaki

PREDAVANJA / Žiri, 23. november 2017

Peru in Amazonija

PREDAVANJA / Kranj, 23. november 2017

Intuicija in tehnike sproščanja s petjem

PRIREDITVE / Kranj, 23. november 2017

Maistrova proslava v Kranju

 

 
 

 

 
 
 

V nedeljo (še ni) zaprto / 06:46, 21. november

Na to temo smo se enkrat že izrekli. Trgovine naj bodo zaprte ob nedeljah. Ker pa so takrat očitno referendum razpisali s figo v žepu, je, k...

Okoljsko priznanje za Radovljico / 00:00, 14. november

Ne vem kam, kje bi napisal, sem rekel, bom pa tukaj!
Radolškega župana bi povprašal sledeče:
- krožišče na plani proti Lancovem oz. L...

Okoljsko priznanje za Radovljico / 23:57, 13. november

Ne vem kam, kje bi napisal, sem rekel, bom pa tukaj!
Radolškega župana bi povprašal sledeče:
- krožišče na plani proti Lancovem oz. L...

Smeti ob cesti proti Strmici / 18:54, 11. november

Ja kako je pa kaj takega sploh možno? Saj smo sory ste gorenci jaz sem tujec iz Dolenske, najbolj pametni, pošteni in kaj vem kaj še ne, vse...

Skozi žleb na vrh / 00:35, 10. november

V Logarski dolini ni slapa Savice. Obstaja samo slap Rinka.

Kandidata v drugem krogu / 14:54, 2. november

DRUGI KROG, prva etapa
Sto kilometrov je mimo. Kaj vse se dogaja ob poti? Najbolj se mi je vtisnilo naslednje:
-Janša se pripravlja n...

Okoljsko priznanje za Radovljico / 20:29, 30. oktober

Kdaj bo avtobusna postaja šla ven iz mesta? Pločnik fali marsikje, npr. od Špara do osamelega Šlandra, vsak let rob ceste malo posujejo s pe...