Politiki, škofje in umetniki

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / nedelja, 12. november 2017 / 19:27  

Sedemdeset let Gorenjskega glasa (17)

Morda ste med bralci mojega tedenskega pisanja o zgodovini Gorenjskega glasa tudi taki, ki mislite, da je v njem preveč hvale. Res jo je več od jadikovanja, kaj in zakaj nam kaj ni uspelo in kdo je za to kriv. Upravičeno. Tudi zato je časopis še naprej vitalen in odprt za izzive sodobnega časa. V zgodovini njegovega izhajanja pa imajo nekatere odločitve častno mesto.

Leto 1988 je rojstno leto Glasovih prej. Tedanja odgovorna urednica Poldka Bogataj je želela tudi z javnimi pogovori odpreti časopis različnosti mnenj in pogledov, tudi kritičnim. V sodelovanju s tedanjim direktorjem in glavnim urednikom Štefanom Žargijem ter politikom in publicistom Viktorjem Žakljem iz Žirov, ki je deloval v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, so se rodile Glasove preje, javni pogovori, katerih vsebina je bila objavljena v Gorenjskem glasu. Z nami so v tridesetih letih »predli« najbolj znani Slovenci, od politikov, umetnikov, znanstvenikov do škofov. Preje so postale »inštitucija«, pravi njihov dolgoletni voditelj Miha Naglič.

Kot udeleženec mnogih Prej, s katerih sem običajno tudi poročal, se spominjam prvih v kletni restavraciji Hotela Creina v Kranju, nato pa v Hotelu Ribno, v Hribarjevi hiši v Cerkljah, na Brdu in Strmolu, v Škofji Loki, na Brezjah in v Velesovem in v Galeriji Krvina v Gorenji vasi. Vse so bile izredno dobro obiskane, nekatere od njih pa ognjevite, glasne, tako da so imeli voditelji kar zahtevno delo, da se je občinstvo umirilo. Prepričan sem, da je bilo na naših Prejah pojasnjeno marsikatero problematično, morda do takrat enostransko prikazovano ali zamolčano vprašanje. Na njih so se srečevali tudi ljudje, ki se dotlej osebno sploh niso poznali. Večina Prej je bila umirjenih, vsebinsko zelo bogatih in zelo dobro vodenih, najprej po zaslugi Viktorja Žaklja in nato Miha Nagliča, ki je tudi najbolj vesten kronist Glasovih prej. Doslej jih je bilo že 124! Naslednja bo 125. in na njej bomo predli o Gorenjskem glasu in prihodnosti tiskane besede nasploh. Na prvi, tako imenovani »nulti« Preji, so se v Hotelu Creina v Kranju februarja leta 1988 pogovarjali gorenjski kulturniki, na prvi uradni pa je bil gost dr. Matjaž Kmecl. Nato so z nami predli znani Slovenci Janez Stanovnik, Milan Kučan, Danilo Türk, Igor Torkar, Boštjan M. Zupančič, nadškof Alojzij Šuštar, Ciril in Jaša Zlobec, liberalca Jožef Školč in Vitomir Gros, zakonca Spomenka in Tine Hribar ter pred kratkim Peter Hribar, sorodnik ubitih lastnikov gradu Strmol Ksenije in Rada Hribarja … Dolg je seznam pomembnežev, ki so »predli« z nami. In bodo, o tem sem prepričan, še naprej.