Pripravljen je iti tudi na poligraf

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / petek, 10. november 2017 / 21:40  

BSC Kranj, Regionalna razvojna agencija, od nekdanjega direktorja Bogomirja Filipiča na kranjskem sodišču zahteva povrnitev skoraj šestdeset tisoč evrov.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so v sredo po neuspelem poravnalnem naroku začeli obravnavati drugo od treh tožb za povrnitev škode, ki jih je zoper nekdanjega direktorja BSC Kranj, Poslovno podpornega centra, Boga Filipiča vložil njegov nekdanji delodajalec. BSC Kranj, ki ima status regionalne razvojne agencije, od Filipiča v tej tožbi zahteva povrnitev 59 tisoč evrov, kolikor naj bi znašala škoda, nastala zaradi dajanja poroštev za dve posojili, ki ju je nekdanja članica in predsednica nadzornega sveta BSC Mirjana Grašič Šircelj v letih 2011 in 2013 najela pri Novi KBM banki in Stanovanjski ustanovi delavcev v obrti (SUDO). Toženi naj bi poroštveni pogodbi podpisal brez predhodne odobritve nadzornega sveta, pri tem pa naj tudi ne bi ravnal v dobro BSC kot skrben in vesten gospodar, ampak v dobro Šircljeve. Filipič se brani, da sta bili poroštvi dani v okviru garancijske sheme za spodbujanje podjetništva, ki jo BSC Kranj izvaja že od leta 1998, prav tako pa meni, da bi morala za škodo, nastalo zaradi unovčenja poroštev, odgovarjati Šircljeva, ki ni odplačala najetih posojil. BSC je sicer zoper Filipiča zaradi podobnih razlogov vložil še dve tožbi. V prvi, vredni osemnajst tisoč evrov in obresti, je lani razsodilo v korist tožnika, a sodba še ni pravnomočna. Tretja odškodninska tožba je vložena za znesek dvanajst tisoč evrov z obrestmi.

Poroštvo le za polovico posojila

Filipič, ki je zaradi domnevnih nepravilnosti pri poslovanju 5. januarja 2015 odstopil po 19 letih vodenja BSC Kranj, je na sredinem naroku zatrjeval, da sodišče ne razpolaga s tisto poroštveno pogodbo za 50 tisoč evrov vredno posojilo, leta 2013 najeto pri SUDO, ki jo je on podpisal. »To pogodbo sem prvič v taki obliki videl, ko mi je bila predložena s strani sedanjega direktorja BSC Roka Šimenca v decembru 2015. Razlike s pogodbo, ki sem jo dejansko podpisal, so predvsem v členih, kjer se BSC kot porok obvezuje sprejeti obveznost za celoten znesek. Po pravilih, ki smo jih v družbi BSC spoštovali od leta 1998, ko smo začeli izvajati garancijsko shemo za dajanje poroštev obrtnikom, je bilo poroštvo lahko dano samo v višini 50 odstotkov zneska kredita in prav tako poroštvo sem tudi podpisal. Zagotovo sem to pogodbo tudi parafiral, pogodba, s katero razpolaga sodišče, pa paraf nima, prav tako je spremenjena vsebina. Za to trditvijo stojim in grem lahko tudi na poligraf,« je zatrdil. Poroštvo je odobril sam, saj v letu 2013 ni več deloval kreditni odbor, medtem ko je poroštvo za posojilo, najeto leta 2011 pri banki NKBM, po njegovih besedah kreditni odbor odobril. Pri tem jamstvu pa omejitve glede zneska ni bilo, saj je Šircljeva pridobila tudi dodatnega poroka – podjetje Klasje, ki je ob unovčitvi poroštva v letu 2015 tudi pokrilo polovico zneska še neodplačanega dolga (drugo polovico pa BSC Kranj), zanj pa je Šircljeva garantirala tudi kot fizična oseba, je dodal. »Do moje razrešitve nismo v BSC imeli nobenega zahtevka, da bi morali poravnati njen dolg, torej lahko sklepam, da je redno plačevala svoje obveznosti,« je še dejal. Zanikal je tudi, da bi bil seznanjen z opominom, ki ga je SUDO izdal Šircljevi 31. decembra 2014, ker že dobro leto ni odplačevala dolga: »Glede na to, da sem bil razrešen takoj po novoletnih praznikih, zagotovo nisem bil seznanjen s tem opominom.«

Na vprašanje okrožnega sodnika Andreja Marinčka, zakaj o le polovičnem poroštvu svojemu odvetniku Luki Vižintinu ni povedal že pred letom dni, ko je podal odgovor na tožbo, ampak to zatrjuje šele zdaj, je Filipič odgovoril, da je ves čas trdil in tudi odvetniku je to povedal, da ni podpisal take pogodbe, kot jo ima sodišče. »Če sem prej sto poroštev podpisal za polovičen znesek, ne vem, zakaj bi pri tem posojilu podpisal jamstvo za celoten znesek,« je dejal. Pooblaščenca BSC Aljošo Ravnikarja, ki je prepričan, da je Filipič poroštvi Grašič Šircljevi izdal po prijateljski liniji in da si je pravila o polovičnem jamstvu izmislil, je zato zanimalo, kje so ta pravila zapisana. Toženec je odgovoril, da posebnih pravil garancijske sheme na BSC niso imeli, so pa bila ta opredeljena v poslovnem načrtu projekta Garancijska shema, ko ga je še izvajalo ministrstvo za gospodarstvo.

Šircljeva: ni bila prevara

Poroštvo za posojilo SUDO je še posebej sporno, saj je bil namen posojila ureditev vodovoda in dovoza k stanovanjski hiši Mirjane Grašič Šircelj, garancijska shema pa je bila namenjena spodbujanju podjetništva, je še opozoril odvetnik BSC. Filipič je pojasnil, da že v prvem členu posojilne pogodbe piše, da je posojilojemalka samostojna podjetnica, po informacijah Grašič Šircljeve pa je ta denar porabila za poslovno dejavnost.

Podobno je kasneje na zaslišanju izpovedala tudi Mirjana Grašič Šircelj, češ da je SUDO zadolžen za kreditiranje zaposlenih pri obrtnikih, ki rešujejo stanovanjske probleme, zato so tudi na njeno pogodbo zapisali tak namen, dejansko pa je denar porabila za preureditev njenega gostinskega lokala Julija v Kranju. Zatrdila je tudi, da je od celotnega posojila na bančni račun prejela le polovico, torej 25 tisoč evrov, pri drugi polovici pa je šlo za združitev s starim kreditom. Najeti posojili je nehala odplačevati, ker je zašla v finančne težave, s posojilodajalcema pa da se je neuspešno dogovarjala za moratorij. Eden od razlogov za finančne težave so bile po njenih besedah tudi umazane igre na BSC, ker se ni uklonila pritiskom, da razreši Filipiča kot direktorja, zato je sama na koncu ostala brez vseh funkcij, za katere je mesečno prejemala okoli dva tisoč evrov nagrad. Na vprašanje, zakaj je BSC na koncu poravnal vseh 50 tisoč evrov posojila SUDO, če je bilo poroštvo dano samo za polovico zneska, pa je odgovorila, da so se tako dogovorili med seboj, nje pa ni nihče spraševal.

Sodnik Marinček je Šircljevi, ki je bila vabljena kot priča, na njen predlog nazadnje priznal status stranskega udeleženca. »Jaz bom odplačala ta kredit, pripravljena sem v dogovor, ker ne želim, da bi to moral kriti Filipič. Ni šlo za nobeno goljufijo ali prevaro, ampak le za tedanjo plačilno nezmožnost,« je poudarila. Pooblaščenec tožnika Aljoša Ravnikar je ob tem opozoril, da je Šircljeva še vedno prezadolžena, saj iz rednega izpisa iz zemljiške knjige izhaja, da je na kavarni Julija vpisanih 15 hipotek v skupni vrednosti 462 tisoč evrov. Šircljeva je odgovorila, da so hipoteke delno že odplačane, vendar pa se hipoteka izbriše šele, ko je poravnana v celoti.

Pravdo bodo nadaljevali januarja.