Bolezni žrela in grla

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Nasveti / sreda, 8. november 2017 / 15:14  

Draženje v žrelu, cmok v grlu, hripavost, kašelj … O tem, kaj so lahko vzroki naštetih težav pri odraslih, kako potekata diagnostika ter zdravljenje, v pogovoru z Matejem Svetcem, dr. med., specialistom otorinolaringologije, ki se v ambulanti GroMed v Kranju pogosto srečuje s takimi bolniki.

Kdaj govorimo o boleznih žrela in grla?

"Žrelo je s sluznico obložen mišično-vezivni cevast organ, ki je v zgornjem delu povezan z nosnima votlinama, v srednjem delu z ustno votlino in v spodnjem delu tako za grlom (spredaj) kot s požiralnikom (zadaj); njegova funkcija je omogočanje prehajanja zraka in hrane v spodnja dihala in prebavila, gleda na njegovo zgradbo (obilo limfatičnega tkiva vključno z žrelnico in mandlji) pa ima tudi pomembno obrambno vlogo. Grlo je s sluznico obložen hrustančno-mišično-vezivni posebno oblikovan cevast organ z glasilkama, ki je zgoraj povezan z žrelom in spodaj s sapnikom; njegove glavne funkcije so omogočanje dihanja in zaščita spodnjih dihalnih poti pred delci hrane pri požiranju ter tvorba glasu (verbalno sporazumevanje), pomembno vlogo ima tudi pri kašljanju (izkašljevanje sluzi in tujkov iz spodnjih dihal …) in ustvarjanju pritiska v trebuhu pri napenjanju (dvigovanje bremena, odvajanje blata …). Ko je motena funkcija in/ali so vidne patološke spremembe v omenjenih organih, govorimo o bolezni tega področja."

Kdo v populaciji je najbolj dovzeten za te težave?

"Lahko se težave začnejo že v otroštvu, o pediatrični otorinolaringologiji sem veliko povedal v intervjuju v Gorenjskem glasu šestega junija. Tokrat želim podariti draženje v žrelu, cmok v grlu, hripavost in kašelj kot pogoste težave pri odraslih. Omenjeni simptomi so posledica tako staranja organizma kot življenjskih navad oziroma razvad, seveda pa imata svojo vlogo tudi genetika in predvsem lokalna odpornost v predelu žrela in grla. Zaradi teh težav bolniki pogosto prehitro in redko prepozno obiščejo izbranega zdravnika, predstavljajo pa tudi velik delež bolnikov v specialistični ambulanti ORL. Slednje je na en način tudi logično in zato tudi sprejemljivo, saj je težave v predelu glave in vratu mnogo težje tolerirati in posledica je zmanjšana kvaliteta življenja. Najpogostejši vzroki za omenjene težave so: infektivna vnetja (virusna, bakterijska), starostne spremembe, prekomerna glasovna obremenjenost, razne alergije, izpostavljenost prahu in drugim dražilcem (industrijskim onesnaževalcem), želodčna refluksna bolezen, prekomerno uživanje pekoče hrane in alkohola, kajenje, pomanjkljiva ustna higiena, spremenjen hormonski status, bolezni ščitnice in bezgavk na vratu …"

So te težave celoletne ali bolj sezonske?

"Oboje, čeprav sedaj prihajajo v ospredje infektivna obolenja zgornjih dihal in prebavil. V večini primerov bo šlo za prehlade ali druga virusna obolenja žrela oziroma grla. S tem povezane zdravstvene težave lahko v začetni fazi pogosto sami odpravimo (redna aplikacija fiziološke raztopine za v nos, uživanje dovolj tekočine in vitaminskih napitkov, lizanje nesladkanih dražejev za žrelo, izvajanje inhalacij s fiziološko raztopino ali drugimi lekarniškimi pripravki v prosti prodaji, potrebam organizma prilagojen počitek in zdravljenje z analgetiki). V primeru vztrajanja težav več kot 10–14 dni ali predhodnega poslabšanja stanja po nekaj dneh svetujemo posvet z zdravnikom, saj je v ozadju lahko poslabšanje imunosti zaradi iztirjenja kronične bolezni ali (pogosteje) pojav bakterijskega vnetja žrela oziroma grla ali celo drugo obolenje v tem področju. Predvsem v obdobju prehladov in alergij nas ne sme zavesti sezonska pogostost težav in moramo biti pozorni tudi na druga kronična ali potencialno nevarna obolenja."

Na kaj nas opozori dolgotrajna hripavost?

"Hripavost ali motnja v čistosti glasu se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov, pogosto jo lahko pričakujemo ob prehladih ali alergijah zaradi zadebelitve sluznice v grlu in po okrevanju naj bi hripavost izzvenela. V nekaterih primerih pa hripavost vztraja več kot mesec dni po prebolelem vnetju dihal ali se pojavi brez vnetnega oziroma do tedaj znanega drugega vzroka. To je lahko posledica napačne glasovne tehnike (nastane zaradi spremenjenih struktur ob vnetju sluznice grla ali zaradi spremembe glasovne tehnike ob prekomerni glasovni obremenjenosti) ali pojava organskih tvorb v žrelu oziroma grlu – tako benigne kot maligne narave. V vseh naštetih primerih je obvezna napotitev k ORL zaradi ocene stanja v žrelu in grlu, le takšna ocena stanja lahko pripelje do ugotovitve vzroka težav in odločitve glede nadaljnje diagnostike in zdravljenja (tako omogočimo hitrejše okrevanje in preprečimo pogosto neupravičeno zdravljenje z antibiotiki, saj je akutno vnetje grla najpogosteje posledica virusnega vnetja dihal)."

Ali je zadah tudi lahko povezan z boleznimi žrela in grla?

"Tako kot koža ima tudi sluznica posameznika različen in včasih celo prepoznaven vonj, ki pa se lahko v določenih primerih neprijetno ojači. Pojavi se t. i. zadah iz ust ali »faetor ex ore«, ki je lahko povezan tako s kronično spremenjenimi in razbrazdanimi mandlji, v katerih se nalagajo odpadla sluznica in ostanki hrane (angine v odrasli dobi), kot še pogosteje z želodčno refluksno boleznijo, ko se posamezniku dviguje želodčna vsebina in daje značilno neprijeten vonj. Zaradi načina življenja in prehranjevanje so težave z dvigovanjem želodčne vsebine v porastu, pogosto se ljudje zatekajo k zdravniku s težavami, kot so draženje v žrelu, cmok ali tujek v grlu, pekoč jezik ali pekoč občutek v ustih, v hujših oblikah se lahko pojavijo kratkotrajni napadi težkega dihanja (krč grla). Težav bo manj ob primerni dieti in uživanju sočne ter lažje prebavljive hrane, redno je treba skrbeti za vlaženje sluznice žrela in grla (tekočina, dražeji …), odsvetujemo polnjenje želodca s težje prebavljivimi živili dve uri pred ležanjem ali fizičnim naporom. Zadah iz ust je lahko tudi posledica bakterijskega vnetja (pogosto) ali rakavega obolenja (redko) v predelu žrela oziroma grla, vendar so takrat v obeh primerih v ospredju drugi simptomi."

Kako pogost je rak na grlu, na kaj moramo biti pri simptomih še posebno pozorni?

"Na začetku tega tisočletja je bila incidenca raka na grlu okoli 12 na sto tisoč oseb. V Sloveniji vsako leto zboli okoli 240 ljudi za rakom na grlu in od tega je devetdeset odstotkov moških. Nekaj je govora o genetski nagnjenosti k raku na grlu, v ospredju pa so zagotovo okoljski delavniki v smislu prekomernega uživanja alkohola ob slabem prehranskem statusu in kajenje. Predvsem pri ljudeh z omenjenimi navadami in razvadami moramo biti pozorni na dolgotrajno hripavost, bolečino v žrelu ali grlu brez znakov infekta v tem področju, kri v izpljunku več dni zapored, oteženo dihanje, izgubo teka, nenačrtovano hujšanje … V omenjenih primerih je nujen posvet pri zdravniku in napotitev k otorinolaringologu."

Kako potekata diagnostika in zdravljenje bolezni grla in žrela v vaši ambulanti?

"Razlog za napotitev k specialistu ORL je vedno potreba po pregledu in oceni stanja v spodnjem delu žrela ter v grlu, saj tega področja večina izbranih zdravnikov z razpoložljivo opremo v svojih ambulantah ne more pogledati in pogosto tudi ne ustrezno vzročno zdraviti. Natančen opis težav v anamnezi je zelo pomemben, tako lahko z veliko verjetnostjo sklepamo o vzroku težav in potencialni resnosti obolenja. V naši ambulanti sledi klasičen ORL-pregled (ušesa, nos, usta, žrelo, grlo, vrat) in po potrebi tudi endoskopski pregled zgornjih dihal in prebavil. Glede na ugotovitve se nato z bolnikom dogovorimo za opazovanje ali zdravljenje z zdravili pod nadzorom izbranega zdravnika ali za spremljanje v naši ORL-ambulanti ali celo za napotitev na nadaljnjo obravnavo predvsem na ORL-kliniko v Ljubljano, s katero vsaj v primeru suma na rakavo obolenje zelo dobro sodelujemo in predvsem hitro ukrepamo. Po potrebi bolnika napotimo na dodatno slikovno diagnostiko, svetujemo lahko tudi obravnavo pri pulmologu-alergologu oziroma gastroenterologu, redkeje pri nevrologu ali psihologu (če omenim le najpogostejše). Pri hripavosti je občasno treba izdati delovni nalog za sodelovanje bolnika z logopedom, ki pa jih pri nas v Sloveniji za potrebe odraslih zagotovo primanjkuje."