Za svet brez odpadkov

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / nedelja, 5. november 2017 / 22:08  

Žirovka Erika Oblak, svetovalka pri Zero Waste Europe ter sodelavka organizacij Ekologi brez meja, Eko krog in GAIA, je pred časom v Krajevni knjižnici Žiri spregovorila o tem, zakaj se je pomembno zavedati, kako vse naše male vsakodnevne odločitve o tem, kakšne izdelke bomo kupili ali uporabili, vplivajo na druge konce sveta. Posledice tega se nam namreč vračajo kot bumerang tudi v obliki podnebnih sprememb.

Erika Oblak je izhajala iz vprašanja očeta teorije kaosa, meteorologa Edwarda Lorenza, ali zamah metuljevih kril v Braziliji lahko povzroči tornado v Teksasu. Na primerih izkoriščanja naravnih virov v Kongu in Peruju je prikazala, kakšno opustošenje povzroča »tornado«, ki se začne z nakupom plastične vrečke, plastične slamice ali mobilnega telefona. Pomembno se ji zdi, da se tega zavedamo in predvsem začnemo ukrepati, sicer se nam bo vrnilo v obliki podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in naraščajočega števila ogroženih naravnih virov, opozarja Erika Oblak.

Najprej se je ustavila pri »tornadu« v Kongu, natančneje tamkajšnjem nacionalnem parku Virunga. Pod jezerom se nahajajo velike zaloge nafte, ki so jih želele raziskati in začeti črpati tuje naftne družbe, a so domačini to preprečili. Tuje naftne družbe so v želji, da bi odpravili zaščito tega območja, celo načrtno pobijale gorske gorile, za katere Virunga predstavlja dom. Kongo je obenem največje nahajališče kobalta, ki se uporablja za izdelavo baterij, tudi za električne avtomobile. V rudnikih dela prek 40 tisoč otrok od četrtega leta dalje. »Zato ne bo dovolj zgolj zamenjati bencina za elektriko, ampak spremeniti način transporta,« poudarja Erika Oblak. Nadaljevala je s »tornadom« v Amazoniji, kjer se staroselci prav tako preganjajo z njihovega življenjskega prostora z izsekavanjem pragozda. Mnogo domačinov potem dela v rudnikih, število katerih se je v zadnjem času povečalo za štiristo odstotkov. Ob tem je Erika Oblak postregla s podatkom, da je v eni toni iPhonov 324-krat več zlata kot v eni toni rude iz rudnika Madre de Dos v Peruju, a se kljub temu reciklira manj kot deset odstotkov telefonov. Vsako leto se število teh odpadkov poveča za tri do pet odstotkov. Največje žrtve tega so staroselci, ki po besedah Erike Oblak predstavljajo pet odstotkov svetovnega prebivalstva, med žrtvami pa jih je vsako leto 40 odstotkov. »A to je le vrh ledene gore, za večino žrtev niti ne vemo. Pri tem prednjači Brazilija, kjer je od leta 2011 umrlo več kot dvesto staroselcev.« Stvari pa se po besedah Erike Oblak počasi vendarle spreminjajo. »Septembra je Evropska komisija objavila seznam 27 materialov, kritičnih za evropsko gospodarstvo, med katerimi sta tudi kolombit in kobalt.«

Obenem so v času, ko je bil evropski komisar za okolje Janez Potočnik, sprejeli paket o krožnem gospodarstvu. »A če želimo, da to deluje, moramo vsi sodelovati, od oblikovalcev do trgovine in potrošnikov.« Da je to mogoče, je že dokazala pionirka življenja brez odpadkov Bea Johnson, katere družina na leto proizvede zgolj za pol litrskega kozarca za vlaganje smeti. Za proizvodnjo plastike, za razgradnjo katere je potrebnih od 400 do 450 let, po besedah Erike Oblak danes porabimo osem do deset odstotkov načrpane nafte. V Evropski uniji ta čas odvržemo 4,5 milijarde plastičnih vrečk na leto, med desetimi najpogostejšimi odpadki v oceanu so tudi plastične slamice, ki jih samo v Združenih državah Amerike porabijo kar 500 milijonov v enem dnevu. Plastično vrečko uporabljamo v povprečju petnajst minut, slamico pa dvajset. Nič bolj spodbudni niso podatki o uporabi plastenk in kavnih lončkov. Plastenk se proda milijon na minuto, do leta 2020 pa naj bi njihova poraba narasla še za dvajset odstotkov. Ločeno jih zberemo le polovico, recikliramo pa zgolj sedem odstotkov, je navedla Erika Oblak. Velik onesnaževalec so še lončki za kavo, ki jo vzamemo s seboj. Globalna poraba znaša kar petsto milijard na leto, recikliranja pa praktično ni.

Pri tem pa plastika ni problematična samo kot odpadek, ampak tudi zaradi količine vode, ki jo porabimo za njeno proizvodnjo, je poudarila Erika Oblak. Nič manjši problem po njenem ni bioplastika, za katero kmetje proizvajajo ogromno koruze in krompirja, namesto da bi ju gojili za prehrano. »Zato bo treba zamenjati ne samo materiale, ampak spremeniti tudi način razmišljanja in življenja,« je strnila Erika Oblak in dodala, da bi se vsak pri sebi moral zamisliti pri uporabi plastike, vsaj tiste, ki jo uporabljamo zgolj kratek čas.