Dimnikarji dražji ali cenejši

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 4. november 2017 / 12:46  

Pred novo kurilno sezono se je obudila polemika glede ustreznosti nove dimnikarske zakonodaje, uporabnike dimnikarskih storitev pa predvsem zanima, ali so te zdaj dražje ali cenejše kot prej.

Kranj – Z novim zakonom o dimnikarskih storitvah, ki je z letošnjim letom namesto koncesijskega uvedel licenčni sistem, dimnikarske storitve in njihove cene pa prepustil prostemu trgu, očitno ni zadovoljen nihče razen ministrstva za okolje in prostor, ki ga je tudi pripravilo. Eden od kamnov spotike je tudi nova urna postavka dimnikarskih storitev in normativi. V Civilni iniciativi Malečnik tako navajajo, da je vlada oziroma okoljsko ministrstvo v korist približno 120 dimnikarskih družb in »na račun 413 tisoč lastnikov in uporabnikov malih kurilnih naprav oderuško podražila dimnikarsko uro za 31 odstotkov«. Na drugi strani stojijo dimnikarji, ki se pod okriljem Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije zavzemajo za odpravo omejitve cen in pogrešajo časovne norme za vse dimnikarske storitve. »Cene storitev se niso podražile. Po novem je določena le maksimalna cena, in ne fiksni znesek dimnikarskih storitev,« pa na te očitke odgovarjajo na okoljskem ministrstvu.

Nova cena dimnikarske ure znaša 33 evrov brez DDV ali dobrih 40 evrov z DDV, kar je 31-odstotna podražitev, navajanje, da gre le za najvišjo možno ceno dimnikarske ure, pa je zavajanje javnosti, ker gre za dovoljeno podražitev, so prepričani v CI Malečnik. Prepričani so tudi, da so časovni normativi za izvedbo dimnikarskih storitev predimenzionirani vsaj za polovico, po njihovem je tudi povsem nesprejemljivo in nerazumno, da je vlada določila normativ časa za administrativna dela 20 minut oziroma 13,42 evra z DDV. »Omejitev cen na prostem trgu je zelo problematična,« pa meni predsednik sekcije dimnikarjev pri obrtni zbornici Simon Dovrtel in navaja, da so se cene storitev od leta 2007 do leta 2010 za polovico znižale, cene tudi ne upoštevajo normativov, ki pa so osredotočeni na delo pri stranki, zaledne storitve, kot so administracija, potni stroški, čas na poti in priprava zapisnikov, pa niso normirane, poudarja.

Nova cena je lahko nižja od prejšnje

Na ministrstvu odgovarjajo, da je bila v starem koncesijskem sistemu določena fiksna cena storitve, zdaj pa le najvišja možna cena, ki navzdol ni omejena, in so zato nove cene lahko tudi nižje od starih, zato je po njihovem težko govoriti o podražitvah. »Res pa je, da so maksimalno možne cene za posamezne dimnikarske storitve višje, kot so bile fiksno določene cene za istovrstne storitve v koncesijskem sistemu, vendar to ne velja za vse dimnikarske storitve. Za nekatere dimnikarske storitve je celo maksimalno določena cena nižja, kot je bila v starem koncesijskem sistemu fiksna cena, ki so jo uporabniki morali plačati,« se branijo.

Znesek za izvedene dimnikarske storitve se izračuna tako, da se zmnoži cena izvajanja dimnikarskih storitev na časovno enoto (uro) in normativno število časovnih enot dela dimnikarskih storitev, izraženo v minutah, razen za tiste dimnikarske storitve, za katere se porabljeni čas določa po dejansko porabljenem času in so v pravilniku natančno navedene. Znesek za izvedene dimnikarske storitve tudi že vključuje potne stroške, kadar je uporabnik od sedeža dimnikarske družbe oddaljen do 25 kilometrov, so razložili na ministrstvu. Kadar je uporabnik oddaljen več kot 25 kilometrov od dimnikarske družbe, pa se lahko lahko prištejejo potni stroški za dodaten kilometer, ki ne sme presegati 0,25 evra na kilometer.

Normativi določeni na strokovni podlagi

Najvišja dovoljena cena je določena ob upoštevanju informativnih oz. priporočenih cen monterjev in serviserjev hladilnih naprav za zahtevno delo (30 evrov/uro), kovinarjev za montaže na terenu (25 evrov/uro), režijske ure gradbenih del za visoko kvalificiranega delavca (20,2 evra/uro), strojno inštalacijskih del za zahtevno strokovno delo (55 evrov/uro), režijske ure kleparskih in krovskih del za kvalificiranega delavca (25 evrov/uro) ter elektroinštalaterskih del za zahtevno delo (25 evrov/uro). Na podlagi navedenih cen je bila izračunana povprečna cena, ki je 30,03 evra/uro, ki ji je bil prištet še dodatek v višini nekaj manj kot 10 odstotkov, ker dimnikarska družba uporabnikov, ki so njej najbližji, ne more zavrniti, če ti izberejo njim najbližjo družbo. Po izračunih ministrstva lahko znesek za čiščenje male kurilne naprave do 50 kW (dimnik in peč) na tekoča goriva po novem znaša največ 31,54 evra (vse cene so z DDV), po starem pa je uporabnik za enako storitev plačal 39,28 evra. Redno mehansko čiščenje malih kurilnih naprav do 50 kW po novem stane 16,77 evra, po starem pa za isto storitev 18,54 evra.

Po zagotovilih ministrstva so bili časovni normativi postavljeni na strokovnih podlagah, ki jih je izdelala Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru, vključeni pa so v Pravilnik o časovnih normativih za posamezne storitve in sklope dimnikarskih storitev in podrobnejši vsebini cenika ter višini potnih stroškov.