Bolj so nagubane, slajše so

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / četrtek, 2. november 2017 / 11:28  

V Zasipu so minulo soboto četrto leto zapored pripravili Prgarski dan, na katerem so letos predstavili tudi novo knjižico receptov Dobrote iz Prgarije. Ključna sestavina vseh receptov je prga, kot domačini pravijo hruškam moštaricam oziroma tepkam.

Zasip – Prgarski dan so člani Turističnega in Kulturno umetniškega društva (KUD) Zasip prvič pripravili pred štirimi leti z namenom, da ponovno obudijo jedi iz tepk in tepkine moke. Recepte je vsa leta vneto zbirala Bojana Pipan iz KUD Zasip, saj so s temi jedmi želeli obogatiti turistično in kulturno podobo kraja. Letos so vse recepte zbrali v knjižici z naslovom Dobrote iz Prgarije, na sobotni prireditvi pa je bilo jedi, pripravljene po teh receptih, mogoče tudi poskusiti. Pri njihovi pripravi je Bojani Pipan letos prvič priskočilo na pomoč še šest kuharic, domačini pa si jih bodo po novem lahko pripravljali tudi sami, saj bodo knjižico brezplačno razdelili po vseh domovih v Zasipu.

Ime Prgarji so prebivalci Zasipa dobili prav po prgah oziroma tepkah, ki so bile včasih razširjene po vsem kraju, danes pa se jih je večina že posušila, pojasnjuje Bojana Pipan. Tepke, ki jih uporabljajo pri pripravi jedi iz njih, jim zato zdaj priskrbi Jože Santner iz učnega sadovnjaka v Slovenj Gradcu. Zasipljani iz tepk niso pripravljali žganja, ampak so jih zmleli v moko, iz katere so pekli celo kruh. Bolj ko so tepke rjave in nagubane, slajše so, je bilo mogoče izvedeti na prireditvi, na kateri so poleg kruha prgovca postregli še štirinajst drugih jedi, ki so jih pripravili po receptih iz knjižice. Med njimi je bil tudi kolač Marije Terezije. Prav omenjena avstro-ogrska cesarica naj bi namreč po eni od razlag botrovala imenu tepka za to sorto hruške. Da bi omilili lakoto v deželah, ki jim je vladala, je ukazala sajenje teh hrušk, in kdor ni ubogal, naj bi bil tepen. Po drugi razlagi pa naj bi hruška dobila ime po tem, da so jo pred stiskanjem razdrobili oziroma steptali.

Z zbranimi recepti so navdušili tudi etnologa Janeza Bogataja, ki jim je napisal uvod v knjižico. Po njegovem namreč knjižica predstavlja šolski primer, kako lahko gradimo sodobno kulinarično razpoznavnost in istovetnost enega samega kraja, če nam le prehranska kulturna dediščina pomeni izhodišče za iskanje inovativnih, sodobnih rešitev. »Prav zato bi bilo še kako nujno, da bi pričujoča knjiga pomenila prebujenje tudi siceršnje kulinarične ponudbe, ki je žal vedno bolj pod vplivom najrazličnejših globalnih prehranskih neumnosti. Podobo in okuse raja lahko naredimo tudi s tepkami,« je končal Bogataj.