Vaja priložnost za izboljšave

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / četrtek, 2. november 2017 / 14:56  

Dvesto pripadnikov različnih reševalnih služb se je na brniškem letališču znova urilo v posredovanju ob letalski nesreči. Izkušenj s pravimi nesrečami je malo, zato so vaje toliko bolj pomembne.

Zgornji Brnik – Na brniškem letališču je v soboto potekala enodnevna vaja Letalska nesreča Aerodrom Ljubljana 2017, na kateri so znova preverili pripravljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč, usklajenost njihovega delovanja in učinkovitost načrtov zaščite in reševanja za ukrepanje ob letalski nesreči. Ta se je po začrtanem scenariju zgodila na čarterskem poletu letala CRJ 700 med Ljubljano in Istanbulom, ko je kmalu po vzletu prišlo do požara na motorju, letalo pa je pri vračanju na letališče padlo na polje. Ob trku s tlemi je takoj zagorelo pri levem krilu, zaradi velike količine goriva, ki je začelo iztekati, pa je pretila nevarnost večjega požara in eksplozije. Nesreča je terjala več življenj, številni potniki pa so bili poškodovani.

Nesreče redke, zato so vaje še bolj pomembne

Po besedah vodje vaje Jerneja Hudohmeta iz republiške uprave zaščite in reševanja so na sobotni vaji, na kateri je sodelovalo okoli dvesto reševalcev ter še sto opazovalcev, ocenjevalcev in članov podpornih služb, preverjali tako delovanje letališke gasilske enote in drugih služb Fraporta Slovenija kot upravljavca letališča, ki prve prispejo na kraj letalske nesreče na območju letališča, in okoliških gasilskih enot iz Cerkelj, Šenčurja in Kranja, pa tudi odzivnost zdravstvene službe na množične nesreče, policije, državne službe za psihološko pomoč, centra za socialne zadeve, ekip Rdečega križa ... »Gre za veliko število različnih enot in služb, ki morajo v množičnih nesrečah čim bolje opraviti svoje delo,« je poudaril. Letalske nesreče so k sreči zelo redke, a prav zato so nujne redne vaje, na katerih se posamezniki in organizacije urijo v postopkih, obenem pa se ugotavljajo tudi pomanjkljivosti pri načrtih zaščite in reševanja ter pri izvedbi, kar je osnova za njihovo kasnejše izboljšanje, je dodal.

»Če pride do množične nesreče, mora zdravstvo povsem spremeniti način svojega dela, ki v normalnih razmerah deluje na način običajnih obremenitev, ob takšnih nesrečah pa se moramo povsem reorganizirati in prilagoditi. Ob tem mora seveda osnovno zdravstvo še vedno skrbeti za najnujnejše paciente,« je razložil kranjski vodja ambulante nujne medicinske pomoči v Kranju Mitja Mohor, ki je na vaji skrbel za organizacijo dela ekip nujne medicinske pomoči. »V množični nesreči pa ne gre samo za oskrbo ponesrečencev na terenu, saj je potem treba paciente prepeljati v bolnišnice. Tako se reševalne službe že s terena povežemo z njimi, da nam sporočijo, koliko poškodovancev in s kakšnimi poškodbami lahko posamezna sprejme. Poškodovance poskušamo premeščati po več bolnišnicah, ne peljemo vse v eno, ker bi bila ta preobremenjena. V ta namen je aktiviran tudi helikopter, ki nekatere ponesrečence odpelje tudi v oddaljenejše bolnišnice, na primer v Celje, Maribor,« je še pojasnil.

Psihološka pomoč reševalcem

Ob množičnih nesrečah pa niso edina skrb le ponesrečenci, temveč je treba poskrbeti tudi za psihološko pomoč reševalcem, ki sodelujejo v intervenciji. To nalogo prevzamejo psihologi iz Službe za psihološko pomoč Civilne zaščite, je pojasnila njena članica, psihologinja Barbara Čibej Žagar. »Psihologi smo v prvi vrsti namenjeni, da razbremenjujemo reševalce, ki posredujejo na terenu in se po končani intervenciji soočajo s psihološkimi posledicami oz. lastnim doživljanjem med samo reševalno akcijo. Osnovni cilj našega dela je, da preprečimo, da bi se akutne posledice stresa, do katerega pride med in po intervenciji, nadaljevale, torej da z razbremenilnimi razgovori znova vzpostavimo psihološko ravnovesje,« je razložila.

Takoj po končani vaji je bila opravljena prva, kratka analiza, kjer so vodje posameznih enot podale svoje videnje poteka vaje. »Uvodni analizi bodo zdaj sledile delne analize v posameznih enotah, približno trideset dni po vaji pa bo nastala še skupna analiza vaje, v katero bodo zajete tako pomanjkljivosti kot tudi pozitivne stvari z današnje vaje. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti se bodo potem popravili načrti ukrepanja posameznih služb s ciljem, da svoje delo naslednjič bolje opravijo,« je po koncu enodnevne kombinirane vaje razložil Robert Skrinjar, vodja kranjske izpostave uprave za zaščito in reševanje.