Ta Luthrova gospa

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / nedelja, 29. oktober 2017 / 11:02  

… izobražena, sogovornica tudi v verskih vprašanjih, duhovita, gospodarna, je bila Luthru v veliko pomoč, čeprav sta se včasih pošteno skregala. Luther jo je dobrohotno naslavljal 'moj gospod Käthe'. Katharina von Bora (29. 1. 1499–20. 12. 1552) je izhajala iz podeželske plemiške družine. Ko ji je bilo šest let, so jo poslali v samostan, kjer se je naučila brati in pisati, peti in tudi nekaj latinščine pa tudi gospodinjskih del. Zaobljubila se je že pri šestnajstih letih. Luther (1483–1546) je bil takrat že zelo znan, njegove teze pa tudi. Katharina je z osmimi sosestrami 1523 pobegnila iz samostana in dekleta, ki se iz takšnega ali drugačnega vzroka niso mogle vrniti domov, so revne kot cerkvene miši preko znanega reformatorskega Torgaua pribežale v Wittenberg. Luther, reformator in profesor teologije, se je zavzel zanje in jih poskušal čim bolje omožiti. Katharina se je zaposlila pri Lucasu Cranachu st., sijajnem nemškem slikarju, ki je tudi naslikal največ Luthrovih in Katharininih portretov. Katharina sprva ni imela sreče z dvema snubcema, nato pa sta se zbližala z Luthrom. Poroka je bila 27. 6. 1525. Volilni knez jima je podaril tako imenovani nekdaj avguštinski Črni samostan, kjer se je Katharina imenitno znašla. Pri resnih pogovorih o teologiji ter svetu je bila edina ženska v moškem omizju. Vodila je posestvo, se ubadala z živinorejo in perutnino, varila je celo pivo. Z Martinom sta imela šest otrok, dva sta umrla že v zgodnjih letih. Luthrova hiša je bila dovolj velika za številne obiskovalce, študente, znanstvenike in učenjake, ki so prihajali z vseh koncev Evrope, prijatelje, in Katharina je morala biti zelo iznajdljiva, da je lahko vse to vzdrževala. V času kuge je vodila tudi hospic, v katerem je z neustrašenimi ženskami vred zdravila bolnike. Po Luthrovi smrti 1546 sta ji finančno pomagala danski kralj in veliki mojster nemškega reda Albrecht Pruski. Ko je kuga 1552 spet dosegla Wittenberg, se je vnovič vrnila v Torgau. A pri prihodu je utrpela prometno nesrečo, v kateri je zlomila medenico in deset dni pozneje, 20. decembra 1552, tudi umrla. Lani so izšle kar tri kuharske knjige z recepti jedi, ki naj bi jih kuhala in pekla. Pri reformacijskih kruhkih naj bi šlo za poenostavljeno Luthrovo vrtnico, družinski grb Luthrovih, na katerem je v zlatem okviru vseobsegajoče božje navzočnosti snežno bela vrtnica s petimi cvetnimi listi, v njej pa rdeče srce s črnim križem.

Reformacijski kruhki

Za 1 peko potrebujemo: 500 g moke, 1 kocko kvasa, 50 g sladkorja, 250 ml mleka, 1 ščep soli, 50 g masla, 100 g grobo nasekljanih mandljev, 100 g rozin, 1 zavojček citronata, sladkorno moko, jagodno ali višnjevo marmelado.

Zamesimo kvašeno testo in počakamo, da na toplem vzhaja. Nato vmešamo vanj vse preostale sestavine in ostanek mleka ter damo testo še enkrat vzhajati. Nato ga razvaljamo in zrežemo na kvadrate približno 12 x 12 cm. Robove prepognemo nazaj na sredino in damo v sredo malo marmelade. Pečemo v pečici, ogreti na 200–210°, približno 20 minut. Malo počakamo, nato pa jih posujemo s sladkorno moko.

Pa dober tek!