V tožbo tudi Walter Wolf

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 27. oktober 2017 / 09:26  

Tudi poslovnež Walter Wolf je napovedal, da bo vložil tožbo zoper Slovenijo zaradi obtožb v zadevi Patria. Kazenski pregon zoper njega je sicer zaradi njegovega odhoda v Kanado zastaral.

Nova tožba zaradi afere Patria

Sloveniji se zaradi sodnih postopkov v zadevi Patria obeta nova tožba, saj jo je ta teden v višini 100 milijonov dolarjev napovedal tudi Walter Wolf. 78-letni kanadski poslovnež avstrijsko-slovenskega rodu je bil med obtoženimi v aferi Patria, a je sredi sojenja odšel v Kanado, zato je sodišče spomladi 2013 zanj izdalo mednarodno tiralico. Kanadski policisti so ga aretirali januarja 2015, a je bil nato ob plačilu varščine izpuščen na prostost, kazenski pregon pa je potem v Sloveniji zastaral avgusta 2015. Wolf je bil med obtoženimi tudi v zadevi Patria v Avstriji, kjer mu zaradi odsotnosti sodbe niso izrekli. Specializirano državno tožilstvo je julija letos zoper njega vložilo še tožbo zaradi domnevnega pranja denarja v višini 2,3 milijona evrov, ki naj bi jih Wolf dobil od dela provizije Patrie pri poslih za dobavo oklepnikov Slovenski vojski. Kot je znano, odškodnino od države zaradi nezakonitega zapora v zadevi Patria zahtevajo tudi predsednik SDS Janez Janša (900 tisoč evrov), prokurist podjetja Rotis Ivan Črnkovič (13,4 milijona evrov) in upokojeni brigadir Tone Krkovič (600 tisoč evrov). Prejšnji teden je na ljubljanskem okrožnem sodišču potekal tudi prvi narok glavne obravnave o tožbi, ki jo je na sodišče vložil SDS, z njo pa od države zahteva 886.257 evrov odškodnine zaradi sojenja v zadevi Patria.

Gasilci se pogajajo z vlado

Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije, ki je prejšnji petek, dva tedna po protestnem shodu pred vlado, oblikoval stavkovni odbor, se je v sredo sestal s predsednikom vlade Mirom Cerarjem, ki je po navedbah sindikata izrazil pričakovanje, da bi se o njihovih zahtevah po odpravi plačnih anomalij uspeli dogovoriti še te teden. Vsebine sredinega srečanja v sindikatu niso želeli razkriti, so pa včeraj nadaljevali pogovore z vladno ekipo. V sindikatu upajo na uspešen dogovor še v tem tednu, sicer napovedujejo tudi stavko. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je napovedal, da bodo glede njegovih zahtev soglasje iskali tudi pri ostalih sindikatih pooblaščenih uradnih oseb. Če se jim bo uspelo dogovoriti, da sprememba ne posega v dosežene dogovore ostalih poklicnih skupin, potem je ta sprejemljiva tudi za vlado, je razložil.

V NLB ni bilo pranja denarja

Kriminalistična preiskava nakazil iranskega državljana prek NLB v letih 2009 in 2010 ni ugotovila, da bi šlo za pranje denarja, preiskava NPU pa se tako zdaj osredotoča le na morebitne nepravilnosti bančnih uslužbencev, ki so bili vpleteni v ta nakazila, je ta teden poročala POP TV. Policija je za domnevno sporne transakcije iranskega državljana, ki je na račune NLB iz iranske banke prejel za približno milijardo dolarjev nakazil in jih nakazal naprej v tujino, izvedela konec leta 2010, ko se je tudi povezala z iranskimi varnostnimi organi in mednarodnimi institucijami. »Slovenska policija nima podatkov o tem, da bi ta oseba storila konkretno kaznivo dejanje, ki bi generiralo premoženjsko korist, ki je bila plasirana v Slovenijo. To pa je objektivni pogoj za storitev kaznivega dejanja pranja denarja – brez tega pranja denarja ne moremo obravnavati,« je za POP TV povedal vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič. Čeprav je bil Iran v tistem času pod embargom, pa policija prav tako ni ugotavljala kršitve omejevalnih ukrepov, ker tega kaznivega dejanja takrat v kazenskem zakoniku še ni bilo. Primer domnevnega pranja denarja prek NLB je pred meseci razkrila komisija državnega zbora za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb na podlagi dokumentacije, ki jo je dobila od parlamentarne preiskovalne komisije, ki se ukvarja z domnevnimi zlorabami v bančnem sistemu. V državnem zboru so julija ustanovili posebno preiskovalno komisijo, ki ugotavlja politično odgovornost pri sumih pranja denarja s temi posli. Ta bo po odločitvi državnega zbora zdaj preiskovala tudi podobne sume v Novi KBM, preko katere naj bi več let denar prali italijanski državljani.

Zgradili bodo nov Kocbekov dom

V Planinskem društvu Celje Matica so se po požaru Kocbekovega doma na Korošici odločili, da spomladi začno graditi novega. Ocenjujejo, da bo novogradnja stala vsaj 400 tisoč evrov, zato so odprli bančni račun za pomoč pri zbiranju sredstev, pomoč pa so že ponudili Planinska zveza Slovenije in domačini na Korošici. Sredstva, ki jih bodo prejeli od zavarovalnice, namreč ne bodo zadoščala za gradnjo doma, ki naj bi predvidoma potekala dve leti, njen tempo pa bo odvisen tudi od zbranega denarja in vremena.