Predstavili Belo knjigo

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 23. oktober 2017 / 08:18  

Bela knjiga o pokojninah je le en korak pri soočanju z izzivom staranja prebivalstva v Sloveniji, a je tudi ta nujen, je na predstavitvi v Tržiču opozoril državni sekretar Peter Pogačar.

Tržič – Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti javnosti (MDDSZ) je že aprila lani predstavilo Belo knjigo o pokojninah, v kateri so predlagani ukrepi, ki naj bi zagotavljali vzdržnost pokojninske blagajne. Na povabilo Občine Tržič in tržiškega občinskega odbora DeSUS so Belo knjigo predstavili v sredo v Tržiču v Paviljonu NOB. Državni sekretar pri MDDSZ Peter Pogačar je poudaril, da spodbujajo razpravo med vsemi generacijami, saj s pokojninsko reformo želijo ohraniti sistem medgeneracijske solidarnosti. Bela knjiga, kot je poudaril, vsebuje predloge rešitev prilagoditve pokojninskega sistema kot odgovor na izziv, ki ga postavljajo spremenjene demografske razmere ter predstavlja podlago za informiranje izvršne veje oblasti pri pripravi zakonodaje. »Če ne naredimo nič, to finančno več ne bo vzdržno,« je opozoril in dodal, da mora biti pokojninska reforma postopna do leta 2020, kar zagotavlja stabilnost sistema, in ne nenadna, kot se je v preteklosti že zgodilo in so se ljudje množično upokojevali. »Med upokojenci je največ revnih samskih žensk, ki so se predčasno upokojile, kar pa je vplivalo na višino pokojnine,« je navedel. Pogačar je povedal, da smo Slovenci med 35. in 55. letom starosti nadpovprečno delovno aktivni, pred to starostjo in po njej pa podpovprečno. »Čez pet let bo vsak četrti Slovenec starejši od 55. let in treba je nagovoriti tudi delodajalce, da bodo starejši delavci s svojim znanjem in izkušnjami zaželeni na delovnem mestu, kot to znajo ceniti v tujini. Imamo sicer določeno upokojitveno starost 65 let, a je dejanska upokojitvena starost že pri 60., 61. letu. Vprašanje, ki mi ga pogosto zastavijo, je, kje bodo pa mladi delali, če bodo starejši delali dlje. Ko je gospodarska rast, so potrebe na trgu za vse.«

Brez boljših plač ne more biti boljših pokojnin

... je opozoril udeleženec Janez Meglič. Pogačar se je strinjal, da minimalna pokojnina petsto evrov še vedno ni dovolj za dostojno življenje in da bomo morali za pokojnine dejansko nameniti večji odstotek BDP. Med pomembnimi cilji pokojninske reforme je poleg finančne vzdržnosti tudi transparentnost delovanja sistema in dvig zaupanja vseh generacij zavarovancev v sistem. Treba pa bo dvigniti dejansko upokojitveno starost, formulo za usklajevanje pokojnin vnaprej sistemsko določiti, vzpostaviti učinkovitejši nadzor nad plačevanjem prispevkov ...

V predstavitvi je sodeloval predsednik parlamentarnega Odbora za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Uroš Prikl. Nedostojno se mu zdi sploh razmišljanje o tem, da so starejši delavci strošek, da pa se zaveda, da delati dlje za vsako ceno vedno ne gre, kar je odvisno od narave dela, zdravja. Zavzema se med drugim za to, da se bo mejni količnik za odmero pokojnin višal. Rezervni demografski sklad je po njegovem mnenju garant, ki bo omogočal vzdržnost sistema. Predsednica Društva upokojencev Tržič Zvonka Pretnar je opozorila na izredno veliko izjem, ki vplivajo na to, da je sistem negotov, celo državne institucije ne zaposlujejo ljudi s polnim prispevkom, ampak najemajo študente. Minimalna pokojnina se ji zdi prenizka za polno delovno dobo in izpolnjen starostni pogoj, usklajevanje pokojnin z dodatkom v vrednosti »ene kave« pa norčevanje. Odzvala se je tudi na omembo demografskega sklada. »Pri vseh skladih je tako: več različnih strank, več različnih rok. Sklade naj upravljajo strokovnjaki, torej tisti, ki znajo, in ne tisti, ki hočejo, da to ne bo odvisno od vsakokratne politike.« Predlagala je, naj se pregledajo tudi t. i. poklicne pokojnine. Predsednica OO DeSUS Tržič Jana Jenko je med drugim opozorila na problem pogosto neustreznih pogodb o zaposlitvi, ko so namesto osmih ur iz neupravičenih razlogov prikazane štiri delovne ure na dan s tem pa so tudi prispevne stopnje manjše.