Sporna gradnja v lastni režiji

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 23. oktober 2017 / 15:36  

Z novo gradbeno in prostorsko zakonodajo, ki jo že obravnava državni zbor, se načeloma strinjajo vsi deležniki, razburja pa tik pred zdajci predlagana rešitev, ki še naprej dovoljuje gradnjo v lastni režiji.

Kranj – Državni zbor je ta teden opravil drugo obravnavo prenovljene gradbene in prostorske zakonodaje, s katero nameravajo med drugim poenostaviti in pospešiti postopke ter zagotoviti več varnosti za investitorje, v torek pa bo nadaljeval še s tretjo obravnavo. Čeprav so ga dolgo usklajevali s stroko, pa so državni poslanci tik pred zdajci v gradbeni zakon uvrstili tudi določilo o samograditeljstvu, kar je razburilo predvsem obrtnike, ki opozarjajo, da prosta pot gradnji v lastni režiji prinaša nevarne zgradbe ter več črnega dela in nelojalne konkurence. Ob tem se v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) še sprašujejo, zakaj so sploh dve leti sodelovali pri pripravi zakonodaje, če so nazadnje izigrani.

»To za nas, gradbince, predstavlja nelojalno konkurenco in je zibelka dela na črno. Nismo v enakopravnem položaju z investitorji, ki gradijo sami. Mi moramo imeti izobražen kader, gradbeno dovoljenje, zdravniške preglede, elaborate, varstvo pri delu, česar samograditelji ne potrebujejo za gradnjo v lastni režiji,« je opozoril predsednik sekcije gradbincev pri OZS Zoran Simčič, ki pravi, da je Slovenija unikum v Evropi, ker dovoljuje gradnjo v lastni režiji. OZS zato predlaga, da se amandma o gradnji v lastni režiji umakne iz zakona, kot je bilo že usklajeno, ali pa se dovoli le gradnja enostavnih objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.

S stališčem krovne organizacije se strinjajo tudi v Območni obrtno-podjetniški zbornici Kranj (OOZ). Njena direktorica Daniela Žagar pravi, da spremenjeno zakonodajo v splošnem podpirajo, nasprotujejo pa dopolnilu, ki dovoljuje gradnjo v lastni režiji. »Delo na črno je že tako pereča rana ekonomije, po nekaterih raziskavah naj bi je bilo kar 25 odstotkov, pri tem pa je ena najbolj izstopajočih dejavnosti prav gradbeništvo. Problem samograditeljstva pa ni le v delu na črno, temveč potencialno povečuje družbeno škodo, zaradi njega pa so obrtniki postavljeni tudi v podrejen položaj. Opozorila bi rada, da so kvalifikacijski pogoji v gradbeništvu zelo zahtevni, pri samograditeljih pa teh zahtev ni, zato je vprašljiva že varna izvedba njihovih del. Povečuje se tudi družbena škoda, saj ko se pri gradnji zgodi nesreča, teh pa je razmeroma veliko, gre samograditelj na zdravljenje in na bolniški dopust na stroške vseh davkoplačevalcev, obrtnik pa je na drugi strani podvržen regresnim zahtevkom s strani zdravstvene zavarovalnice, če ni v celoti poskrbel za varnost pri delu. S tem, da so obrtniki podvrženi rednemu nadzoru, medtem ko gradnje v lastni režiji nihče ne nadzira,« je povedala. Tudi po mnenju OOZ Kranj je samograditeljstvo morda dopustno le za enostavne objekte, medtem ko je gradnja hiše v lastni režiji že precej vprašljiva z vidika varovanja zdravja, nastanka družbene škode in potencialne nevarnosti takih stavb.

Na ministrstvu za okolje in prostor na kritike odgovarjajo, da bo moral tudi samograditelj zagotoviti najmanj takšno kakovost izvedbe, kot je predpisana z zakonom, ter da bo moral graditi na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja in v skladu z dokumentacijo za izvedbo gradnje, pogodbo ter predpisi in pravili stroke. Voditi bo moral gradbeni dnevnik, prevzeti zakoličbo na terenu, pravočasno obveščati nadzornika pred vsako pomembno fazo izvajanja gradnje, zagotavljati varnost in zdravje delavcev, varnost ljudi in predmetov pri izvajanju gradnje ter preprečevati čezmerne obremenitve okolja. Med gradnjo bo moral investitor zagotoviti tudi sodelovanje pooblaščenega arhitekta in inženirja, po dokončanju gradnje pridobiti uporabno dovoljenje. Glede pomislekov o delu na črno in izogibanju plačevanja davkov pa na ministrstvu pravijo, da je to predmet predpisov o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter davčne zakonodaje.