Luka Jeran – Bleiweisov učitelj slovenščine

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 22. oktober 2017 / 18:00  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (119)

V Javorjah v Poljanski dolini se je 16. oktobra 1818 rodil nabožni pesnik in pisatelj Luka Jeran. V časih, ko se radi spominjamo posameznikov ob oživljanju slovenske narodne zavesti, je postal še posebno zanimiv po tem, da je učil slovenščino »očeta naroda« Janeza Bleiweisa. Še v času začetka izdajanja Novic so izobraženci množično uporabljali nemščino in zato je bil Luka Jeran še kako dobrodošel kot najtesnejši sodelavec in pomočnik. Prirejal je dopise in tudi sam pisal in s tem istočasno tudi učil Janeza Bleiweisa dobre slovenščine.

V Novicah je objavil tudi svoje tudi prve pesmi, ki sicer niso dosegale kakšne visoke pesniške vrednosti, še zlasti ker je pogosto preveč sledil Koseskemu. Opeval je letne čase, domovino, tudi različne ljudi, vendar pa iz vseh odseva predvsem ljubezen do slovenstva. Kljub vsemu je bil Jeran eden najplodovitejših slovenskih nabožnih pisateljev. Vse življenje se je trudil ob Zgodnji danici (slovenski verski časopis), ki je bila njegovo življenjsko delo. Leta 1852 je prevzel uredništvo lista v družbi z Andrejem Zamejcem, od leta 1856 do smrti pa je bil urednik sam. Vrsta različnih spisov, svetniških življenjepisov, pridig, asketičnih, pastoralnih, versko-političnih, vzgojnih, šolskih, književnih, bojnih člankov, pesmi, poročil itd. je naravnost nepregledna. Jeran si je pridobil neprecenljivih zaslug tudi s svojo dobrodelnostjo. Posebno prijateljski je bil učeči se mladini, saj je zanjo ustanovil Dijaško kuhinjo in bil tudi osebno eden največjih dobrotnikov dijaštva. V Karlovcu se je seznanil in sprijaznil z mladim ilirskim gibanjem, tako da je bil po prihodu v Ljubljano duša narodnega gibanja med ljubljanskimi dijaki in bogoslovci. Že sošolcem je bil učitelj in jih vodil v slovenskih jezikovnih zadevah.

Luka Jeran je bil tudi eden najvplivnejših slovenskih duhovnikov. Najprej je hodil v šolo v Škofji Loki, pri 16 letih pa je vstopil v gimnazijo v Karlovcu, nato pa naredil v Ljubljani tudi licej in bogoslovje. Leta 1846 je šel kot kaplan v Poljane, 1847 v Horjul, 1851 k sv. Petru v Ljubljano. Od tu je šel leta 1853 kot misijonar v Afriko, kjer je deloval že Knoblehar, a ker je nevarno zbolel, se je vrnil decembra 1853 in dobil junija 1854 kaplansko službo v Trnovem v Ljubljani. Že naslednji mesec se je zopet napotil v Afriko, a ker se mu je bolezen ponovila, se je moral obrniti že v Kairu. Do leta 1869 je ostal v Trnovem, ko se je preselil kot papežev komornik v stolno župnišče. Leta 1882 je postal stolni kanonik.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

Pri banovinskem zdravilišču Golnik je bolniški fond državnih železnic 16. 10. 1938 začel graditi veliko bolnišnico za pljučne bolezni.

V ilustrirani prilogi Slovenca je 17. 10. 1926 izšel zemljevid, na katerem je Trst vključen v slovenski etnični prostor. V spremnem tekstu je med drugim tudi zapisano: »Mi nočemo niti pedi tuje zemlje, a kar je našega, temu se ne bomo odrekli nikoli.«

Na Bledu se je 19. 10. 1846 rodil dijaški organizator Ferdinand Ullrich.

Udeleževal se je narodnega gibanja dunajskega dijaštva. Bil je prvi predsednik društva Slovenija.

Kranjsko industrijsko družbo, ki je združevala celotno slovensko železarstvo in je bila največje metalurško podjetje v Jugoslaviji, je 22. 10. 1931 prevzel domači finančni konzorcij pod vodstvom celjskega podjetnika Avgusta Westna.