Glasba tradicije in sodobnega časa

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 18. oktober 2017 / 08:14  

Prvi Dvocikel v Layerjevi hiši v novi sezoni bo v četrtek zvečer v Stolp Škrlovec pripeljal z nastopom slovenske zasedbe Širom, ki je tokrat k sodelovanju povabila japonskega glasbenika Yoshia Machido. Pred koncertom smo se z glasbeniki pogovarjali o njihovem glasbenem prepletu, ki so ga pretekli teden ustvarjali v Kranju.

Kranj – Umetniška rezidenca, ki se je v zadnjih dveh letih dodobra usidrala v koncept kulturnega delovanja Layerjeve hiše, je pretekli teden v okviru Koncertnega cikla Dvocikel gostila slovensko glasbeno zasedbo Širom in japonskega glasbenega umetnika Yoshia Machido. Rezultat njunega skupnega sodelovanja bo koncert v četrtek, 19. oktobra, ob 20. uri, v Stolpu Škrlovec, dan pred tem pa tudi v prostorih obnovljene Švicarije (MGLC) v Ljubljani. Dva glasbena svetova v eni zgodbi ali en svet poln glasbenih zgodb?

Skupino Širom sestavljajo trije glasbeniki, ki izhajajo iz različnih koncev Slovenije. Iztok Koren, ki igra na banjo, tristrunski banjo, bas boben, tolkala, cevni zvonci, balafon in različna zvočila, je iz Prekmurja, Ana Kravanja igra violino, violo, ribab, cünbüs, balafon, boben ngoma, mizmar, zvočila in dodaja glas, je s Krasa, Samo Kutin, ki igra liro, balafon, enostrunski bas, obročne bobne, brač, gongomo, mizmar, zvočila in prav tako prispeva glas, pa je doma s Tolminskega. Čudovitemu prepletu naglasov se je v pogovoru pridružil še japonski zvočni in vizualni umetnik Yoshio Machida, ki v svojem glasbenem izrazu uporablja tako imenovane jeklene bobne (steelpan).

Širom so v kranjsko umetniško rezidenco prispeli po treh septembrskih nastopih na Poljskem in Češkem ter uspešni poletni mini turneji na Danskem in v Nemčiji, kjer so predstavljali svoj drugi album z naslovom Lahko sem glinena mesojedka. Ta je izšel pri založbi Glitterbeat Records, ki izdaja tako imenovano world music (glasba sveta) in jo vodi pri nas živeči Američan Chris Eckman. »Sodelovanje z njim že obrodilo sadove, saj so za prihodnje leto prejeli številna vabila za nastope iz tujine, založba pa tudi sicer dobro skrbi tudi za njihovo promocijo,« pove Samo in nadaljuje o tokratnem sodelovanju z japonskim glasbenikom Yoshiom Machido. »Iztok je naš prvi album poslal Yoshiu, ki ga je v svoji založbi Amorfon izdal za japonski in ameriški trg, lani ta čas pa se je naše sodelovanje nadaljevalo tudi v oddaji Izštekani, kamor smo ga v eni od skladb povabili kot gosta. V želji narediti kaj novega smo se letos spet povezali tukaj v umetniški rezidenci.« Nad sodelovanjem je navdušen tudi Yoshio: »Občudujem glasbo zasedbe Širom in v veliko veselje mi je bilo izkoristiti priložnost igrati z njimi. Naš lanski nastop je dobro zvenel in vsi smo bili za nadaljevanje.« Iztok pa nadaljuje: »Od sredine tedna smo izpeljali celoten ustvarjalni proces – od začetne improvizacije do skupnega muziciranja in poskusnega posnetka. Gre za skladbo, dolgo približno štirideset minut, in lahko rečem, da smo zelo zadovoljni z njim.« Tudi sicer so skladbe, ki jih igra skupina Širom, po minutaži daljše, na koncertih pogosto dve skladbi tudi združujejo, saj kot pojasni Ana, premori z aplavzi lahko prekinejo njihov občutek pri muziciranju. Skladbe so odprte, da med njimi lahko tudi improvizirajo, zato se izvedbe na vsakem koncertu razlikujejo med seboj. »Skladbe z novega albuma smo odigrali že tolikokrat, da lahko, kadar kdo izmed nas dobi idejo, to vključi v celoto.«

Širom v svojem glasbenem izrazu potujejo po žanrsko raznolikih glasbenih prostranstvih, oplemeniteni s številnimi glasbenimi tradicijami, mnogih prostorov in kulturnih krajin zemeljske oble. Gre za preplet tradicije in sodobnosti. »Našo muziko je težko uvrstiti v neki okvir, saj lahko zveni kot tradicionalna glasba iz Afrike, Indije in drugih dežel, mogoče temu sledi tudi izbor instrumentov in način igranja, a se hkrati ne trudimo povzemati kakršnekoli tradicije,« o glasbi Širom razlaga Ana, Samo pa dodaja, da svoj glasbeni izraz iščejo v čim bolj originalni avtorski glasbi, na katero pa seveda vpliva marsikaj. Tudi izdelovanje lastnih instrumentov, tolkal, godal, brenkal. Boben ngoma je prinesen iz Ugande, mizmar je iz Maroka, od koder izhaja tudi tradicionalno godalo ribab, balafone sta izdelala Samo in Iztok, prav tako gongomo, ki je neke vrste kalimba. Tradicionalna glasbila včasih tudi uglasijo drugače, uporabijo pa tudi zvočila, ki nimajo povezave z ljudskim in imajo le opisna imena. »Ko nekdo izmed nas sestavi idejo, na njeni podlagi potem skupaj poskušamo ustvariti glasbo in pri tem preizkušamo, katere instrumente bi lahko vključili. Če ugotovimo, da manjkajo nizki toni, Samo na primer izdela basovsko harfo,« pove Ana, na vprašanje vključevanja besedila v skladbe pa doda, da njihova instrumentalna glasba govori sama zase in je prva stvar v njihovem izrazu. Podobno razmišljata Iztok, da ne želijo, da bi vokal prevzel pozornost do glasbe, in Samo, da vse povedo z glasbo in zato ne potrebujejo besed.

Četrtkovega koncerta ne bodo ozvočili, saj je po mnenju sogovornikov v dvorani odlična akustika pa tudi zvok je bolj pristen, saj gre vendarle za akustično glasbo. »Glasba, ki smo jo pripravili za koncert, bo zelo, kako bi rekel, naravna, kar je najpomembnejše. Prepričan sem, da bodo poslušalci uživali, tako kot smo mi pri ustvarjanju glasbe in v umetniški rezidenci v Kranju,« je še dodal Yoshio Machida. Velja torej vabilo na koncert, na katerem ne bomo pričakovali znane melodije ali refrena, ampak bomo predvsem uživali v poslušanju.