Prednost ima najbolj bolan

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 9. oktober 2017 / 15:20  

»Kako je mogoče, da pacienti na urgenci čakajo po uro in več? Kaj je potem sploh nujni primer?« Bralec se pritožuje nad ambulanto nujne medicinske pomoči v Kranju in pravi, da je še več slabih izkušenj pacientov zapisanih v ambulantni knjigi vtisov. V ambulanti pojasnjujejo, da je njihova pomoč primarno namenjena ljudem, ki so življenjsko ogroženi, in ne nenujnim pacientom, ki pridejo dopoldne k njim, ker popoldne k svojemu zdravniku ne morejo, ker imajo že druge opravke.

Kranj – Če je samo polovico pritožb resničnih, je to že več kot žalostno, je svoje pisanje še naslovil naš bralec z željo, da si novinarska ekipa ogleda knjigo vtisov v Ambulanti nujne medicinske pomoči (ANMP) Zdravstvenega doma Kranj. In smo si jo. Več je napisanih pritožb kot pohval, zadnji zapis je iz julija letos. Najpogostejša so razočaranja nad dolgo čakalno vrsto, zapisi, kot je: »Z mamo čakava že več kot štiri ure, v tem času so bili pregledani vsega štirje pacienti.« Ali pa: »Tak način je pod kritiko, naj se nehajo zajebavati. Več kot dve uri smo čakali na pregled, je bila tam tudi noseča gospa.« Zapisano je tudi: »Nihče ne pride razložit polni čakalnici, zakaj se stvari odvijajo tako zelo počasi, kar bi bilo zelo dobrodošlo, če želijo ohraniti ugled ZD Kranj.« Nekdo je ponudil svojo rešitev: »Predlagam, da postavite čakalne lističe, nam bodo olajšali čakanje.« In tudi: »Nekateri pacienti so nestrpni in hočejo prek vrste.« Ne nanašajo se vsi zapisi na čakalne vrste, en pacient priporoča, naj bo v ambulanti ob koncih tedna in prazniki avtomat s pijačo, drugi se pritožuje nad škripajočimi klopmi, tretji nad zaklenjenimi stranišči, naslednji nad neprijaznim osebjem ob prvem stiku, zaskrbljena starša pa zanima, zakaj morata z bolnim dojenčkom čakati v vrsti ... Vmes je tudi nekaj pohval, da je čakalnica čista in klimatizirana, da je osebje prijazno in ustrežljivo, da vestno opravljajo svoje delo.

»Naša pomoč je namenjena življenjsko ogroženim«

»To ni dežurna služba, to je ambulanta za nujno medicinsko pomoč. Primarno je namenjena ljudem, ki so življenjsko ogroženi, ko pri njih lahko v zelo kratkem času pride do zastoja srca ali pa imajo tako bolezen ali poškodbo, ki lahko povzroči hudo poslabšanje ali invalidnost,« je pojasnil zdravnik Mitja Mohor, vodja ANMP. A kako naj bolan človek oz. njegov svojec doma presodi, kako resno je zdravstveno stanje? »Saj nič ne presoja, kar pride. Pride za resno stanje, kot je infarkt, ali pa pride zato, ker je dobil vbod klopa in ga je zdaj strah, kaj se bo zgodilo. Mladenka je sredi noči prišla zato, ker ji že dva tedna izpadajo lasje. K nam dopoldne pridejo pacient, katerih zdravniki delajo popoldne. Ko jih vprašamo, zakaj z bolečim grlom ne počakajo na svojega zdravnika, pravijo, da imajo popoldne že druge opravke ... Ali pa pridejo samo po drugo mnenje. Od desetih pacientov, ki pridejo v ANMP, sta eden ali dva, ki sta dejansko nujna. Seveda pa prav vsakega pregledamo, saj ne moremo samo na pogled v čakalnico oceniti stanja. Nenujna stanja pa dejansko podaljšujejo vrste: deset jih je v čakalnici, če na primer zdravnik porabi za vsakega posebej petnajst minut, ni težko izračunati, kdaj boste na vrsti, če ne bodo vmes prišle še druge okoliščine ...«

Pacient ne vidi, kaj se dogaja za vrati čakalnice

Mohor ne zanika, da morajo nenujni bolniki še zlasti ob sobotah in nedeljah kdaj počakati tudi tri ure ali celo več in da ob taki gneči in zahtevnosti pacientov kdaj dobre volje zmanjka tudi pri zaposlenih. Ob koncih tedna in praznikih imajo čez dan dva zdravnika za odrasle in enega za pediatrično populacijo za približno 81 tisoč potencialnih pacientov, čez noč dva za odrasle in dve rešilni vozili s tehniki. Med tednom je en zdravnik v ANMP stalno prisoten, eden je v rezervi in vskoči, če je res nujno, iz svoje redne ambulante. »Imamo tudi paciente na terenu, ki potrebujejo hišni obisk. Populacija se stara, ljudje so vse več bolni, vse več je nepokretnih. Na območju, ki ga pokriva ANMP, imamo kar štiri domove za starejše. Poleg tega mora zdravnik pacienta, ki je na primer doživel srčni infarkt, spremljati z rešilnim avtomobilom v Ljubljano. Ali pa nam hudo poškodovanega pacienta v ANMP pripelje rešilni avto pri stranskih vratih. Pacienti medtem v čakalnici razmišljajo o tem, kako mi pijemo kavo in nič ne delamo. Res pa čakajočim ne razlagamo, kaj počnemo. Pa saj sestre dostikrat sploh ne upajo iti v čakalnico povedat pacientom, da zdravnika trenutno ni, ker je šel na urgenco, ker se bojijo fizičnega nasilja. Ali verbalnega: »A zdaj bom pa čakal, pa samo po recept sem prišel?« Mitja Mohor je poudaril, da je edini kriterij, da nekdo preskoči vrsto, življenjsko ogrožajoče stanje: »Otroci nimajo prednosti pred starejšimi, ker ne sme biti starostne diskriminacije.« Glede zaklenjenega stranišča pa je pojasnil: »Eno stranišče je ves čas odklenjeno, za drugi dve se pozvoni pri sestri. Žal so bile izkušnje prej take, da so v stranišča zahajali narkomani in jih ni bilo ven tudi po pol ure. Za seboj so puščali uporabljene igle. En kompromis smo morali najti.«

Rešitev je triaža

Po prepričanju Mitje Mohorja bo zadeva dosti bolj rešljiva, ko bo uveden triažni sistem, ki sicer že obstaja na primer na urgenci v Ljubljani in na Jesenicah, a sistemsko na nivoju države še ni urejen z dodatnimi kadri. »Triaža pomeni razvrščanje po stopnji nujnosti. Pacient bo prišel v čakalnico in takoj zatem v ločen prostor, kjer mu bo sestra postavila standardizirana vprašanja in opravila osnovne meritve. Na podlagi tega bo ugotovila, ali bo pacient moral takoj v ambulanto ali lahko počaka 15 minut ali več. Še zdaleč ne bo tako, da bi paciente obravnavali po vrsti, kot na občini – listek vzameš, dobiš številko. Tako ne gre. Tisti, ki so nujni, morajo imeti vedno prednost.« Ob tem je treba povedati tudi, da pravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) že sedaj predpisujejo, da so bolniki, ki niso nujni in gredo na pregled k zdravniku, ki ni njihov izbrani zdravnik, samoplačniki, a Mohor pravi: »Do sedaj pacientom nismo zaračunavali, ker se z njimi nismo želeli prepirati. Če bo ZZZS vztrajal, da ta predpis izvajamo, bomo morali vsem, ki niso nujni in bi svoje zdravstvene probleme lahko razrešili pri izbranem zdravniku, pa so prišli v ANMP, zaračunati samoplačniško storitev.«