Najem za devet tisoč let

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / nedelja, 8. oktober 2017 / 11:11  

Dež, dež, dež! Uživam knjižno svetlobo pod toplo odejo in prebiram Dublinesko, ki jo je napisal sodobni španski pisatelj Enrique Vila-Matas ... Zahtevno, a nadvse zanimivo branje, kako šestdesetletni barcelonski založnik, čigar založba je pred bankrotom, pripravlja pokop Gutenbergove galaksije v Dublinu na dan 16. junija, ki ga na Irskem poimenujejo Bloomsday … A o tem prihodnjič!!! Obujam spomine na Dublin, po katerem sem se sprehajala 1987, iščoč stopinje pisatelja Jamesa Joycea in osebe iz njegovega romana Ulysses. A prikupna skupina, katere član sem bila, je imela drugega malika, Guinness imenovanega. Seveda smo ga vsi častili v tekočem stanju in kupovali kozarce z odtisom zlato bleščeče se stare irske harfe. Zgodovina najbolj razvpitega irskega piva se je začela z Arthurjem Guinnessom I. (1725–1803), ki je od svojega botra nadškofa podedoval 100 funtov, kar je bil takrat velik denar, in zanj kupil majhno pivovarno na podeželju. Kmalu zatem jo je prepustil bratu in se odpravil v prestolnico, v Dublin, kjer je prav tako začel z varjenjem piva. V zakonu se mu je rodilo 21 otrok, otroška leta jih je preživelo deset. Za nasledstvo se torej ni bilo treba bati. Na silvestrovo 1759 je podpisal pogodbo za najem zemljišča in tudi vodnih pravic za 9000 let! Po 45 funtov na leto. Bil je pivovar, da mu ni bilo para. Začel je variti temno pivo, ki so ga pili pristaniški delavci in nosači s Temze in se je zato imenovalo porter. Razvil se je v zelo donosen izvozni artikel, pivovarna je vedno bolj slovela.

Tudi njegov sin Arthur Guinness II. je bil spreten poslovnež in je še nadgradil očetovo izvirnost. Danes so Guinnessovi številna in razvejana irsko-angleška plemiška družina, katere člane najdemo v bančništvu, v visokih državnih službah, tudi v visoki modi … Guinnessova knjiga rekordov, ki je bila zamisel lastnika pivovarne sira Hugha Beaverja, je prvikrat izšla 1955.

Dušena rebrca z Guinnessom

Za 2 osebi potrebujemo: 680 g mesnatih svinjskih rebrc, 7 dl goveje ali kostne osnove, 470 g paradižnikovega soka, 1 pločevinko Guinnessa, 2 velika korenčka, 2 veliki čebuli, 4 stebelca zelene, 5 vejic timijana, sol, poper, olje za ponev.

Pečico ogrejemo na 180 °. Ponev naoljimo in dobro nasoljena in popoprana rebrca opečemo, da dobijo zlato rumeno barvo, ter jih preložimo v pekač. Korenje, stebelno zeleno in čebulo zrežemo na manjše koščke in jih dušimo 5–8 minut na maščobi, ki je ostala od rebrc. Nato zelenjavo preložimo na rebrca. V ponev zlijemo pločevinko piva, da odstopi skorjica na dnu, in tekočino zlijemo v pekač.

Zalijemo z jušno osnovo in paradižnikovim sokom ter damo na vrh štiri vejice timijana. Pekač prekrijemo in zatesnimo z alu folijo in damo v pečico. Pečemo 2 uri do 2 uri in pol, odvisno od tega, kako debela so rebrca. Nato meso poberemo iz ponve in omako precedimo. Pol jo prihranimo, drugo polovico pa ukuhamo v ponvi, da se zgosti. Nato rebrca zložimo nazaj v ponev, prelijemo z redko polovico omake in 'cmarimo' približno še 10 minut, na koncu pa dodamo gostljat preliv. Ponudimo z dobrim kruhom ali v vencu iz pire krompirja.