Greben med Primorsko in Gorenjsko

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / sreda, 4. oktober 2017 / 10:48  

Šija (1880 m)–Rodica (1964 m)–Raskovec (1956 m)–Črna prst (1844 m) – Idiličen greben med Primorsko in Gorenjsko, na katerem običajno vedno malce pihlja, vode pa ni nobene. Greben, ki navduši z razgledom na celotne Julijske Alpe.

Letošnje poletje je bilo idealno za planinarjenje, za gorništvo; in ker je bilo vreme večinoma stabilno, je bila tokratna opisana tura idealna. Prečili bomo greben med Voglom in Črno prstjo; grebenska tura, na kateri nas ne sme ujeti nevihta.

Zapeljemo se do spodnje postaje gondole, ki pelje do Rjave skale (gondola začne voziti ob 7.30 in enosmerna vozovnica stane 10 evrov). Zapeljemo se do Rjave skale in začnemo svojo pot cilju nasproti. Po smučišču se vzpnemo do Orlovih glav, do koder pripelje tudi sedežnica, in nadaljujemo proti sedlu Šija. Gremo mimo zgornje postaje žičnice Zadnji Vogel, nato rahlo izgubimo višino in se preko skalnega dela povzpnemo po smučišču do zgornje postaje Šija. Nadaljujemo preko Visokega Orlovega robu. Tik pod Šijo smo na razcepu; desno gre pot na Vogel, mi pa krenemo levo proti Rodici. Prečna pot nas čez Zadnjo Suho pripelje do Čez Suhe, kjer se nam z leve strani pridruži pot iz planine Suha. Mi nadaljujemo po grebenu in pogledujemo na primorski vasi Grant in Rut. Na Rodico se povzpnemo z desne strani. Tako kot celoten greben nas Rodica navduši z razgledom: pokaže se greben od Vogla preko Vrha nad Škrbino, Tolminskega Kuka do Bogatina, v ozadju je Krn, da o celotnem Triglavskem kraljestvu sploh ne govorimo. Z Rodice strmo sestopimo in smo na delu poti, kjer je potrebna previdnost. Pot namreč poteka po desni, primorski strani grebena in je ponekod malce izpostavljena. Zdrs bi se v tem delu lahko nesrečno končal. Delček poti je celo zavarovan z jeklenico in dvema majhnima stopoma. Ko pot preide na levo stran grebena, se na naši levi pokaže travnati vrh Mali Raskovec, 1946 m, malce naprej pa deloma skalnati Raskovec, 1956 m; naš vmesni cilj. Vzpon nanj ni markiran, je pa steza dokaj lahko sledljiva. Sledimo desnemu robu, pot se nato prečno vzpenja in nas na vrh pripelje z leve strani. Pred nami se pokaže greben, ki ga moramo še prehoditi, nekje v daljavi pa se pokaže tudi že Črna prst. Predlagam, da z Raskovca sestopimo kar po poti vzpona, saj je sestop na drugo stran najprej malce krušljiv, nato pa sledi gost pas ruševja in strme trave; nič kaj prijeten sestop. Ko ponovno dosežemo markirano pot, nadaljujemo proti vzhodu, mimo Matajurskega vrha, ki je na naši desni strani. Pogled nazaj nam razkrije neverjetne apnenčaste sklade. Pot mimo skale z ogromno markacijo zavije rahlo v levo, globoko pod nami pa zagledamo planino Poljana, 1464 m. Pot nas vodi mimo Poljanskega in Konjskega vrha. Pred seboj zagledamo travnati vrh Četrt, 1832 m. Vzpon na vrh je enostaven, sicer brezpoten, le sestopiti se ne da na drugo stran, ampak se vrnemo po poti vzpona. Ko obhodimo Četrt, dosežemo sedlo Vrata, 1704 m. Sledi tehnično najzahtevnejši del našega prečenja, ki je odlično varovan. Ko prehodimo zavarovani del, s katerega je lep razgled na vas Stržišče, nas čaka še nekaj minut strmega vzpona, na vrhu katerega je razpotje, ki usmerja proti planini Osredka ter vasema Žlan in Polje. Od razpotja nadaljujemo še nekaj minut do vrha Črne prsti in Doma Zorka Jelinčiča.

Priznam, da mi je bil sestop v Bohinjsko Bistrico od nekdaj … 'bljak'. Zato tokrat predlagam, da sestopimo v Podbrdo. Čaka nas ponekod strm sestop v zgornjem delu, po travnatem pobočju, nato pa pot vijuga skozi gozd. Ko pridemo tik nad vas Trtnik, nas čaka še strm sestop skozi sadovnjak, nekaj stopnic čez dvorišče hiše in že smo na cesti, po kateri sestopimo do Podbrda in železniške postaje. Kdaj vozi vlak? Jah, to bomo pa že sproti pogledali, kajne?

Nadmorska višina: maks. 1964 m
Višinska razlika: skupaj okoli 700 m
Trajanje: 8 ur
Zahtevnost: 3 / 5