Ne teslo, ampak Tesla

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Škofja Loka / četrtek, 28. september 2017 / 16:16  

V okviru neprofitnega projekta Inženirke in inženirji bomo! so v torek poskušali poklice, ki jih ustvarja prihodnost, približati dijakom Gimnazije Škofja Loka in Šolskega centra Škofja Loka.

Škofja Loka – Srečanja z dijaki tretjih in četrtih letnikov pripravljajo pod naslovom Ne teslo, Tesla bom! Na srečanjih poskušajo mlade navdušiti za inoviranje in jim nakazati smeri karier in poklicev, ki jih ustvarja prihodnost, predvsem pa jim pomagati odkriti njihove talente in jih pravilno usmeriti na njihovi prihodnji poklicni poti. »Želimo, da bi bili v življenju iznajdljivi in boste postali to, kar je postal Tesla na področju izumov,« je uvodoma poudarila Edita Krajnović, ki je skupaj z Antonom Petričem in Janezom Beštrom soustanoviteljica projekta Inženirke in inženirji bomo, ki ga izvajajo šesto leto.

»Želimo vam pokazati, da lahko zanimive stvari počnete tudi v slovenskih podjetjih. Biti morate ambiciozni in si postavljati velike cilje,« je dijake nagovorila Edita Krajnović in dodala, da morajo že danes začeti razmišljati o treh stvareh, da bodo počeli prave stvari v življenju, in sicer: kaj radi delajo oziroma kaj je njihova strast, kaj dobro delajo ter kaj okolje potrebuje in se torej tudi splača. Ravnatelj Gimnazije Škofja Loka je poudaril pomen vsakovrstnih kompetenc: »V šoli zagovarjamo formalna znanja, a enako pomembno je tudi neformalno izobraževanje. Čas, v katerem živimo, ne daje enostavnih in pragmatičnih rešitev za naše in vaše delo. Zato je pomembna vsaka izkušnja.« Ravnateljica srednje šole za strojništvo Mojca Šmelcer pa je zbranim zagotovila, da so potrebe po delovni sili s področja tehnike ta čas take, kot jih že dolgo ni bilo. To je potrdila tudi Edita Krajnović, ki je pojasnila, da se samo v Evropi išče milijon inženirjev s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

V nadaljevanju so dijakom izkušeni strokovnjaki iz gospodarstva predstavili lastne izkušnje na njihovi uspešni poklicni poti in možnosti, ki jih ponuja trg dela. Strokovna sodelavka za področje zaposlovanja mladih in študentskega dela na e-Študentskem Servisu Vesna Miloševič Zupančič je poudarila, da je formalna izobrazba enako pomembna kot ostale kompetence, ki jih pridobimo tudi zunaj šole. »Pomembno je vse, kar delate, povsod se naučite pomembnih stvari, tudi kot natakarji se recimo urite v socialni komunikaciji.« Podobno je razmišljal projektni vodja v podjetju Danfoss Trata Gašper Hren. »Danes je pomembno predvsem znanje. Do izobrazbe lahko prideš na zelo lahek način, v podjetju pa iščemo znanja.« Opaža, da se tega vse bolj zavedajo tudi iskalci zaposlitve in zato v svojem življenjepisu ne navajajo zgolj formalne izobrazbe, ampak vse pridobljene izkušnje. Tudi direktor Knauf Insulation Tomaž Lanišek je priznal, da življenjepise bere »od zadaj« – najprej s čim se kdo ukvarja. »To je namreč osnova za kreativnost, tega roboti ne bodo nikoli zmogli; lahko se bodo sicer priučili, a nikoli tiste prave, 'odbite' kreativnosti.« Projektni vodja v Petrolu Matjaž Horvat jim je dejal, da morajo pri življenjskih odločitvah zaupati vase. »Če razmišljaš pozitivno, te pot pripelje tja, kjer želiš biti. Potem zjutraj nikoli ni težko iti v službo.« Direktor Optiweba Miha Lavtar pa je priznal, da je eden tistih, ki ga je zanimalo vse drugo prej kot šola. Zato se je raje kot za študij na fakulteti odločil za podjetništvo. »Tu pa ni učbenikov, ampak moraš biti samoiniciativen ter se znati učiti iz lastnih in tujih napak.« Izjemno pomembna se mu zato zdi osebnostna rast, zaupal pa jim je še, naj na razgovore za službo hodijo pripravljeni, oboroženi z veliko vprašanji.