Skupinska fotografija s slovensko zasedbo na podelitvi nagrad: predstavniki slovenskih nominiranih muzejev za nagrado živa z gostiteljem blejskim županom ter predstavnicama ministrstev za kulturo in gospodarstvo ter predsednico Foruma slovanskih kultur Foto: Tina Dokl

Nagrada živa za Slovenski planinski muzej

Prestižno nagrado živa, ki jo Forum slovanskih kultur podeljuje za najboljši slovanski muzej, je za leto 2017 prejel Slovenski planinski muzej iz Mojstrane.

Bled – V Vili Bled v dvorani, kjer je, kot so gostom povedali, nekdanji jugoslovanski voditelj Tito leta 1946 gostil vseslovanski kongres, kasneje pa tudi številne državnike, je bilo vzdušje v pričakovanju podelitve nagrad skorajda »oskarjevsko«. Najprej so v filmskem kolažu predstavili vseh 23 nominiranih muzejev, potem pa je predsednica žirije Nina Zdravič Polič na oder najprej povabila predstavnike petih muzejev prejemnikov priznanj, nagrajenca s posebno omembo in nazadnje še prejemnika nagrade živa za leto 2017. »Seveda sem bila presenečena, saj vse do zadnjega trenutka podelitve nisem vedela, da bo nagrada živa šla v naše roke. Ko je predsednica strokovne komisije v obrazložitvi za glavno nagrado začela opisovati našo stalno razstavo z enajstimi poglavji in interaktivnim pristopom do obiskovalcev ter omenjati planinstvo in alpinizem ter povezave s turizmom, sem se zavedla, da gre nagrada za najboljši slovanski muzej Slovenskemu planinskemu muzeju,« je po prvem presenečenju z velikim navdušenjem v nadaljevanju povedala Irena Lačen Benedičič, direktorica Gornjesavskega muzeja, v okviru katerega deluje nagrajeni Slovenski planinski muzej. Žirija je v obrazložitvi nagrade zapisala še: »Navdušujoča stalna zbirka nosi močno sporočilo, vsaka pot, na katero nas popelje, je svoja zgodba in je še dodatno izboljšana z inovativnim arhitekturnim oblikovanjem, ki spominja na gorsko strmino in na alpinistične bivake ...«

V močni konkurenci muzejev od Moskve do Ohrida in od Pivke do Minska so bile tako že večdesetletne nacionalne muzejske institucije kot mladi muzeji lokalnega pomena, od bogatih umetniških zbirk do zbirk z etnološko vsebino. »Slovenski planinski muzej povezuje materialno in nematerialno, kulturno in naravno dediščino. Pri pripravljanju in oživljanju te dediščine ima zelo veliko partnerjev in sodelavcev tako v Sloveniji kot izven nje. Hkrati tudi opozarja o pomenu sožitja kulture in narave. Vseh teh in še mnogih drugih dejavnosti na enem mestu nismo prepoznali v nobenem drugem nominiranem muzeju, ne glede na to, da imajo nekateri že dolgoletno tradicijo,« je povedala direktorica Foruma slovanskih kultur in tudi članica strokovne žirije, Andreja Rihter, ponosna, da je žirija nagrado muzeju v Mojstrani dodelila tako rekoč enoglasno.

Slovenski planinski muzej, ki so ga sicer v Mojstrani odprli pred sedmimi leti, je letos maja že prejel slovensko stanovsko nagrado, Valvasorjevo častno priznanje, in beleži dober obisk tako domačih kot tujih ljubiteljev gora. »Vedno znova se v muzeju sprašujemo, ali smo na pravi poti ali ne. Zavedamo se pomena javnosti, pri čemer vemo, da je planinska javnost zelo množična in raznolika. Ob tem pa seveda opravljamo svoje osnovno poslanstvo, to je varovanje kulturne dediščine, in hkrati skrbimo za njeno primerno in zanimivo predstavitev za čim širši krog ljudi. Zato se tudi trudimo vsako leto stalno postavitev plemenititi z občasnimi razstavami in dogodki, s katerimi sledimo aktualnostim s področja planinstva in alpinizma. Ta strokovna nagrada je dokaz, da s sodelavci, ustanovitelji in podporniki plujemo v pravo smer. Pravzaprav pa je prvo, kar gre poudariti, da ima velike zasluge za to nagrado predvsem odlična ekipa sodelavcev Slovenskega planinskega muzeja,« je povedala Irena Lačen Benedičič.

Kljub temu da je Slovenski planinski muzej ustanovljen in realiziran v lokalnem okolju pa ima nedvomno nacionalni pomen, ki ga je v nagovoru ob prejemu nagrade poudarila tudi Lačen Benedičičeva. »Nagrada dokazuje, da smo na pravi poti, hkrati pa razveseljuje dejstvo, da je žirija prepoznala tudi pomembnost muzeja kot muzeja vseh Slovencev, saj veljamo za planinski narod. Nagrado lahko razumemo tudi kot potrditev, da je Slovenski planinski muzej muzej nacionalnega pomena, kljub temu da uradno nima takega statusa, ampak je del Gornjesavskega muzeja Jesenice. Deloma sicer je sofinanciran z ministrstva za kulturo, mogoče pa je zdaj čas, da se prebudimo tudi v smislu, da v Planinskem muzeju vendarle prepoznamo to vrednoto, ki jo planinstvo ima za Slovence. V muzeju jo vsakič znova prepoznavamo prav z odzivnostjo javnosti, pobudami, ki jih od publike dobivamo, in konec koncev tudi soustvarjanjem programa, ki ga pripravljamo.«

Kot je povedala Natalia Zarzecka, direktorica lani nagrajenega muzeja Cricoteka iz Krakova na Poljskem, je njihov prav tako po obstoju še mlad muzej z nagrado postal še bolj prepoznaven, ne le na Poljskem, ampak tudi širše v Evropi. Ob nagradi živa so v Vili Bled podelili še priznanja v posameznih kategorijah. Živo za vodenje je prejel Državni literarni muzej Yanka Kupala iz Minska, Muzej Šlezije iz Katovic je prejel priznanje za odprtost in privlačnost za obiskovalce, Muzej Macura iz Novih Banovcev priznanje za kreativnost, Vlaški muzej na prostem v češkem mestu Rožnov pod Radhoštem je bil nagrajen za pripovednost, Narodni muzej Glinka iz Moskve pa za učinkovito rabo virov. Posebno omembo so namenili Državnemu spominskemu zgodovinsko-literarnemu muzeju in krajinskemu muzejskemu rezervatu A. S. Puškina v Mihajlovskem. Na štiridnevnem druženju muzealcev iz slovanskih držav so gosti obiskali nekatere znamenitosti in muzeje na Gorenjskem, na blejskem gradu je igralka Milena Zupančič recitirala Prešerna in Puškina, skupaj z blejskim županom Janezom Fajfarjem, tokrat v vlogi vodiča, pa so v soboto obiskali še Bohinj, Bitnje, Radovljico, Begunje in Vrbo.

Oddajte svoj komentar

Kranj 7°

oblačno
vlažnost: 86 %
veter: JZ, hitrost: 11 km/h

4/8

četrtek

7/12

petek

8/12

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

IZLETI / Kranj, 14. november 2019

Po poti oslovega hrbta

OBVESTILA / Gorenjska, 14. november 2019

Brezplačno merjenje glukoze

PREDAVANJA / Radovljica, 14. november 2019

O medonosnih čebelah

PRIREDITVE / Jesenice, 14. november 2019

Za otroke

PREDAVANJA / Hrušica, 14. november 2019

Gruzija in Armenija

GLASBA / Škofja Loka, 14. november 2019

Ob 70-letnici Glasbene šole Škofja Loka

GLEDALIŠČE / Cerklje, 14. november 2019

Ljubi moj

OBVESTILA / Gorenjska, 15. november 2019

Brezplačno merjenje glukoze

 

 
 

 

 
 
 

Največ denarja za obnovo cest / 11:57, 14. november

Lepi konci Slovenije, ki so bili po vojni neupravičeno zapostavljeni kar se tiče infrasttrukture in dostopnosti !

Sedemindvajset / 21:09, 13. november

G.Pintar,Če govoriva o kraljevini oz. stari Jugoslaviji je dejstvo, da je bila močna in vplivna edino RKC, država je bila gospodarsko in voj...

Film o družbenih konfliktih sodobne Slovenije / 18:43, 13. november

Režiser Metod Pevec in igralska zasedba Valter Dragan, Katarina Čas in Janez Škof so slabš napravljeni kotklošarji ( glej fotografijo).Blefe...

Sedemindvajset / 15:50, 13. november

Primož! Nekaj je beg pred revščino, ki se je dogajal tudi v medu in mleku obljubljeni deželi (saj veš kateri), drugo pa je beg pred izvensodnimi poboji.

Z Brnika tudi v Bruselj / 10:01, 13. november

Župan raje skrbi za povečano število novih priseljencev, kot pa za kolesarske steze.

Banke: ukrep uveden prehitro / 09:58, 13. november

Raje naj izterjajo dolgove od dolžnikov, ne pa da jim ga odpisujejo. Jankovićeva družina dolguje preko 40 milijonov.Kdo bo to plačal? Mi dav...

Z Brnika tudi v Bruselj / 09:55, 13. november

Kdaj bo možno po kolesarski stezi z Brnika v Šenčur in naprej v Kranj, sprašujem oba župana bogatih občin? Poden Šenčur in Kranj, poden!