Za drugi tir, a ne na tak način

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Arhiv člankov / petek, 22. september 2017 / 08:11  

Zakonu o drugem tiru nasprotuje več strank in civilnih pobud. Med njimi so tudi Civilna iniciativa Davkoplačevalci se ne damo, ki je pobudnik referenduma, ter opozicijski stranki SDS in Levica. Svoje argumente proti zakonu so predstavili Vili Kovačič, Danijel Krivec in Matej T. Vatovec.

Vili Kovačič: do drugega tira ceneje in hitreje

Pobudnik nedeljskega referenduma Civilna iniciativa Davkoplačevalci se ne damo ne nasprotuje drugemu tiru, ampak sprejetemu zakonu, poudarja njen predsednik Vili Kovačič. »Smo za normalni, razvojni drugi tir, seveda pa se mora izvesti bistveno hitreje, bistveno ceneje, brez korupcije, brez uničevanja okolja in brez posledic za naše potomce. Drugi tir bi lahko zgradili v štirih letih in trikrat ceneje, pri čemer imamo velik pridržek, saj sploh ne vemo, koliko bo vladni projekt na koncu stal. Govorijo o 961 milijonih evrov za enojni tir, k temu pa dodajajo še pomožne, zaklonilne predore in take zadeve. To ni nobena kalkulacija projekta in kot tak ne sme iti naprej,« je prepričan Kovačič.

»Trasa proge z zavojem proti Italiji, ki jo predlaga vlada, predstavlja slepo črevo z dvema predoroma po štiri kilometre, ki ne služi ničemur, razen morda nekakšnemu služnostnemu tiru za Italijo. Tega ne odobravamo; to progo potrebujemo zase, za Luko Koper,« nadaljuje Kovačič. V civilni iniciativi se zato zavzemajo za različico dvotirne proge, kot jo predlaga prof. dr. Jože Duhovnik in bi stala okoli 800 milijonov evrov. Večinoma teče po obstoječi progi Divača–Koper, kraški rob pa premaguje s predorom. Sprva je Duhovnik predlagal štirikilometrski predor, zdaj je projekt modificiral in predor podaljšal na šest kilometrov, s čimer se bo zmanjšal naklon. Obenem bi se namesto žičniške vleke, ki je bila v javnosti kritizirana, za vleko vlakov v predoru uporabila lokomotiva velike moči, katere dobavni rok je dve leti, je povedal Kovačič.

Ne strinja se niti s predvidenim načinom financiranja projekta. »Drugi tir lahko sfinanciramo za mnogo manj denarja in sami – nekaj s proračunskim denarjem, nekaj z izdajo obveznic. Hočemo lastni kapital in lastno znanje. Zakaj bi sploh potrebovali Madžarsko? Ne smemo dovoliti, da bi nastopala kot solastnik. Oni sodelovanje zalednih držav zagovarjajo le zato, da bi bil projekt bolj prepričljiv. Poleg tega je treba izvajalca del poiskati preko mednarodnega razpisa,« razmišlja.

Kovačič je prepričan, da sprejeti zakon omogoča korupcijo, saj bodo štiri nadzornike izbrali ministri, enega pa civilna družba, ki je po volji vlade. In še tega bo na koncu potrdil minister, dodaja. »To je nadzorovanje samega sebe, to ni nič,« se čudi. »Poleg tega je po zakonu dvajset odstotkov odhodkov predvidenih za neznane dejavnosti,« dodaja. V civilni iniciativi so prepričani, da podjetje 2TDK ni potrebno, sami se zavzemajo, da bi projekt drugi tir izvedle Slovenske železnice. »Nadzor naj opravljajo Računsko sodišče in nadzorniki v Slovenskih železnicah, lahko tudi Komisija za preprečevanje korupcije in civilna družba.«

Očitke, da je njihova iniciativa zgolj orodje v rokah SDS, Kovačič označuje za smešne in žaljive. »Leta 2012, ko je bil SDS v vladi, sem enako sprožil referendum proti Teš 6. Kako mi torej lahko kaj takega očitajo? S temi insinuacijami želijo le škodovati naši verodostojnosti. A mene ne briga, kakšna vlada je, gre za projekt kot tak. Zavzemamo se za to, da se bodo vlade bale državljanov, ne pa državljani vlade,« je povedal.

Danijel Krivec: projekt voden nepravilno

»V SDS menimo, da Slovenija potrebuje moderne železnice, a za normalno ceno, prav zato nasprotujemo načinu financiranja, kot ga za drugi tir načrtuje vlada Mira Cerarja. Celotna investicija je vodena nepravilno, netransparentno, zakonsko določena cena projekta je previsoka in škodljiva za davkoplačevalce. Ne strinjamo se s tem, da se drugi tir gradi na neracionalen način in da se na tem finančnem projektu, vrednem 1,5 milijarde evrov, napajajo lobiji in omrežja iz Foruma 21. Ker je brez zakona o drugem tiru to progo mogoče zgraditi hitreje in gospodarneje, bomo glasovali proti,« pa pojasnjuje državni poslanec SDS Danijel Krivec.

V SDS zagotavljajo, da bodo, v kolikor jim bo na naslednjih volitvah zaupan štiriletni mandat za vodenje vlade, glede nove proge Divača–Koper najkasneje v šestih mesecih po prisegi vlade izbrali cenovno najbolj optimalno varianto dvotirne proge in pripravili predlog modernizacije na ostalem delu koridorja. »Spremenili bomo Državni prostorski načrt, tako da bo gradnja proge trajala največ štiri leta, na delu trase, kjer sprememba ni potrebna, pa se bo gradnja začela takoj po potrditvi najbolj optimalne variante. Način financiranja bo sledil principu, kot velja za vse infrastrukturne projekte v državi, torej brez ustanavljanja posebnega podjetja v ta namen, s pridobitvijo evropskih sredstev in z vključevanjem zalednih držav,« je povedal.

Ob tem opozarja, da na podlagi zakona o drugem tiru na možnost korupcije opozarjajo tako Komisija za preprečevanje korupcije kot Računsko sodišče in tudi druge institucije. »Zanimivo je, da vladajoča stranka javnosti ne želi dati podatkov glede nadzora, ki naj bi ga opravljala agencija Jaspers, prav tako javnosti ne želi seznaniti z vlogo na razpis Evropske komisije. Koruptivna tveganja lahko zmanjšamo samo tako, da na prihajajočem referendumu glasujemo proti zakonu o drugem tiru,« razmišlja Krivec, ki na očitke vladne strani, da je pobudnik referenduma CI Davkoplačevalci se ne damo zgolj orodje SDS, odgovarja, da imajo z iniciativo sicer podobna stališča, zakaj je treba glasovati proti zakonu o drugem tiru, a v kampanji s predstavitvijo stališč proti delujejo samostojno. »Naj dodam, da v SDS zakonu o drugem tiru nasprotujemo že vse odkar ga je vlada predlagala, saj menimo, da za zakonom stojijo plenilci naših žepov.«

Matej Vatovec: sporne zahteve Madžarske

V opozicijski stranki Levica zakonu o drugem tiru po besedah njenega poslanca Mateja T. Vatovca nasprotujejo iz štirih razlogov: »Prvič, ker bi bil drugi tir 45 let v solastništvu Madžarske, kar bi lahko ta izkoristila za doseganje drugih političnih ciljev. Drugič, ker bi Madžarska dobila polovico dobička od drugega tira, toda Slovenija bi v celoti plačevala vsaj 31 milijonov evrov letne subvencije, imenovane plačilo za dosegljivost. Tretjič, ker Madžarska sodelovanje pogojuje s tem, da se ji omogoči privilegiran dostop do najbolj donosnih logističnih dejavnosti, tudi v Luki Koper. In četrtič, ker zakon ne zagotavlja učinkovitega nadzora. Projektno-finančni svet bo namreč podrejen ministru za infrastrukturo.« Ob tem Vatovec opozarja, da je Levica že junija pripravila novelo zakona o drugem tiru. »Če bi se koalicija obvezala, da bo podprla predlagane rešitve, referendum ne bi bil potreben,« poudarja.

Glede financiranja se v Levici zavzemajo, da bi Slovenija do leta 2020 postopno sama zagotovila manjkajočih 200 milijonov evrov kapitala brez rezov v socialne pravice in druge investicije. »Za to se nam niti ne bi bilo treba dodatno zadolžiti. Konec koncev je vlada brez problema našla 200 milijonov evrov za nove patrije. Poleg tega se proračunski prihodki povečujejo, samo lani je imel proračun 135 milijonov evrov več tekočih prihodkov od načrtovanih. K temu lahko dodamo še 21 milijonov evrov, ki naj bi jih že leta 2018 zbrali s takso na pretovor v Luki Koper in s pribitkom na cestnino,« razlaga. Na ta način bi se po njegovem izognili tveganjem z madžarskim solastništvom in njenim zahtevam po vezanih poslih.

V Levici sedanji trasi drugega tira ne nasprotujejo, pojasnjuje Vatovec, saj so po njihovem »alternative«, ki se pojavljajo kot po tekočem traku, nepreverjene. »Eno je narisati črto na zemljevidu, drugo pa je sprojektirati progo, s katero lahko kandidiraš za evropska sredstva. Seveda pa smo ves čas zahtevali, da se racionalizirajo stroški gradnje.«

Povsod, kjer nastopajo posredniki, se pojavi tudi korupcija, je prepričan Vatovec: »Teh pa je pri tem projektu več. Prvič že sama ustanovitev projektnega podjetja 2TDK. Drugič zahteve Madžarske glede vezanih poslov. Tretjič pa prenapihnjena ocena stroškov izgradnje. Za ponazoritev: novembra je vlada ocenjevala, da bi proga z dvocevnimi tuneli stala 1,074 milijarde evrov brez DDV, zdaj jo ocenjuje na 961 mio evrov. Torej je bila prvotna vladna ocena prenapihnjena vsaj za 113 milijonov evrov!« V Levici predlagajo, da se projektno-finančni svet, ki je glavni nadzorni organ, okrepi in podredi neposredno državnemu zboru. »Po sedanjem zakonu bi vse člane imenoval kar minister za infrastrukturo, vsi pa vemo, da vrana vrani ne izkljuje oči. Vlada sicer pravi, da bo projekt nadzorovala tudi Evropska investicijska banka. Toda mar ni prav ta banka financirala in nadzorovala tudi gradnje TEŠ 6!?« razlaga.

Na očitke vlade, da je nasprotovanje zakonu o drugem tiru neodgovorno in posledica ozkih interesov posameznikov, Vatovec odgovarja, da je neodgovorno predvsem to, da projekt vodi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. »Težko bi izbrali bolj neverodostojnega človeka. Mandat je začel z izjavo, da drugega tira ne potrebujemo. Zdaj govori, da je bil vedno njegova prioriteta. Luki Koper je hotel odvzeti koncesijo za tretji pomol, javno se zavzema za to, da bi se »kapitalsko povezala« s svetovnimi logisti. Toda v času interpelacije je zagotavljal, da si je ves čas prizadeval, da bi bila »zasebna partnerja« Luka Koper in Slovenske železnice. Istočasno pa se je dogovarjal z Orbanovo vlado in na koncu predlagal zakon o javno-javnem partnerstvu z Madžarsko. Meni se zdi, da človek, ki ima poštene namene, ne bo stalno spreminjal svojih stališč, predvsem pa, da ne bo zavajal. Minister Gašperšič počne samo to.«