Tudi drugič enaka kazen

Franc Teran in Kristijan Gnilšak sta bila tudi na ponovljenem sojenju spoznana za kriva oškodovanja Stanovanjske zadruge Gorenjske. Izrekli so jima enaki zaporni kazni kot na prvem sojenju.

Kranj – Kranjska okrožna sodnica Marjeta Dvornik je tudi na ponovljenem sojenju nekdanjega predsednika Stanovanjske zadruge Gorenjske (SZG) Franca Terana in nekdanjega odvetnika Kristijana Gnilšaka spoznala za kriva zlorabe položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti (Teran) ter pomoči pri kaznivem dejanju (Gnilšak), s čimer sta zadrugo oškodovala za 353 tisoč evrov, za kolikor naj bi se osebno okoristil Gnilšak. Obema je izrekla enako kazen kot na prvem sojenju – dve leti in pol zapora ter vsakemu okoli 4500 evrov stranske denarne kazni. Teranu, ki je bil v preteklosti za istovrstno kaznivo dejanje že pravnomočno obsojen na enoletno zaporno kazen, je izrekla tudi varnostni ukrep triletne prepovedi opravljanja dolžnosti predsednika zadruge, Gnilšaku pa odvzela protipravno pridobljeno premoženjsko korist. Naložila jima je tudi plačilo sodnih stroškov in takse. Sodba ni pravnomočna, obramba je tudi že napovedala pritožbo.

»Nov postopek ni prinesel kakšnih posebnih novosti, da bi bila moja odločitev drugačna kot prvič,« je ob razglasitvi sodbe povedala sodnica Dvornikova. Pojasnila je, da Teran kot predsednik SZG ni ravnal v dobro zadruge in v duhu dobrega gospodarjenja, ker se je z Gnilšakom leta 2010 dogovoril, da bo denar iz poravnave z Mestno občino Kranj v višini 620.000 evrov namesto na račun zadruge nakazan na račun odvetnika, o čemer je sklenil tudi sporazum o upravljanju denarnih sredstev. Gnilšak je kasneje ves denar dvignil in ga položil na drug svoj račun, nato pa del sredstev namenil za plačilo računov SZG, preostanek v višini 353 tisoč evrov pa je porabil zase, je razložila sodnica, ki ne dvomi, da je bilo dejanje storjeno iz koristoljubja. Navedbe obrambe, da se Teranovo ravnanje ne bi smelo šteti za opravljanje gospodarske dejavnosti, je Dvornikova zavrnila, češ da se na podlagi več sodb višjega sodišča tudi urejanje finančnih zadev zadruge s strani njenega predsednika šteje za gospodarsko dejavnost.

Dvornikova je tudi prepričana, da je bil Teran vodilni, v nekem obdobju pa celo edini, ki je odločal o SZG, zato je spremembo zagovora obeh obdolženih, češ da je vse zadeve z zadrugo urejal Anton Bobnar, direktor Zveze Kranj, ki je nekakšna naslednica SZG, ocenila za neverodostojno. Tudi pričanje Bobnarja, ki je spremenjena zagovora Terana in Gnilšaka na sodišču potrdil, je sodnica ovrednotila za neprepričljivo, ob tem pa je namignila, da se bo Bobnar, če bo sodba postala pravnomočna, morda moral soočiti z obtožbami o krivem pričanju.

Glede višine kazni je Dvornikova dejala, da se ji zdi dve leti in pol zapora ter plačilo okoli 4500 evrov pravična, primerna in poštena kazen, čeprav je tožilka Vesna Primožič za oba predlagala štiriletno zaporno kazen in precej višjo denarno kazen. Po mnenju sodnice so namreč tako visoke kazni rezervirane za primere, kjer so zneski oškodovanja še precej večji od obravnavanega.

Teranov zagovornik Bojan Župevec je napovedal pritožbo, saj so po njegovem izvedeni dokazi na ponovljenem sojenju, torej pričanje izvedenke ekonomske stroke, pokazali, da premoženje stanovanjske zadruge ni bilo zmanjšano. »To pomeni, da ni bilo škode. In če ni škode, ni kaznivega dejanja,« je poudaril. Drugoobtoženi Gnilšak, ki je kranjsko sodno stavbo zapuščal nasmejan, sodbe ni želel komentirati, navrgel pa je, da se »čez eno leto spet vidimo«.