Krištof Fašank in luteranstvo na Bledu

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 17. september 2017 / 16:11  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (115)

Blejski župnik Krištof Fašank, ki je umrl 11. 9. 1580 v Ljubljani, je bil sicer domačin, v času njegovega 11-letnega katoliškega dela na Bledu pa se je izredno razvilo luterantstvo na Bledu in v okolici. Novoversko gibanje se je začelo, ko je znani kranjski junak Herbart VIII. Turjaški dobil od briksenskih škofov v zakup blejsko gospostvo. Poseben zagon protestantstva se je začel že leta 1561, ko je Primož Trubar pridigal v blejski cerkvi.

Širjenje je zelo uspevalo, ker je bil takoj vključen tudi blejski župnik Krištof Fašank, ki je opustil mašo in začel javno učiti nove nauke. Pred tem je nekaj let služil kot učitelj v Radovljici. Okoli srede 16. stoletja je prišel kot katoliški župnik na Bled. Okoli leta je 1562 nehal brati mašo ter uvajati vedno več protestantskih institucij.

Posledice verskega prevrata so se kmalu pokazale. Starodavna božja pot na otoku je prenehala. Božja služba se tam ni več opravljala in tudi ustanove za razne cerkvene namene so izginile, kar je pomenilo, da je utihnil tudi zvon želja na Blejskem otoku. Župnik je potegnil za seboj mnogo župljanov. Sam je izjavil, da ima okoli 1100 obhajancev, ki jim pripadajo ne le njegovi lastni župljani, ampak tudi plemiči iz okolice, njihovi uradniki in posli. Oddaljene kraje je Fašank obiskoval, da je pridigal svojim privržencem in jih obhajal. V Kranjski Gori je imel 12 do 14 oseb, na Jesenicah sedem, v Pogliču v gorjanski župniji pet in v Podhomu dva hišna očeta. Vsi so hodili poslušat njegove pridige in se obhajat »pod dvema podobama«, kot se imenuje obhajilo s kruhom in vinom. V Bohinj pa nova vera ni prodrla.

Ljubljanski prost Tomaž Reutlinger je Krištofa Fašanka odstavil iz župnije. Moric pl. Dietrichstein, lastnik radovljiške graščine, in deželni stanovi so se sicer za Fašanka potegovali, toda brez uspeha. Iz Briksena je prišla na Bled posebna komisija, ki je razgnala luterance, v cerkvi vpeljala ponovno katoliško božjo službo. Fašanka so odstavili, za župnika na Bledu pa so nastavili jeseniškega vikarja Robana. Pri tem je prišlo do malih izgredov. Ko je imel novi župnik prvo božjo službo, je prišel k cerkvi tudi Fašank. Njegovi privrženci so takoj drli iz cerkve na pokopališče, kjer jim je pridigal, potem pa so skupaj prepevali slovenske psalme. Po tem Fašankove agitacije za protestanstvo ni bilo konec. Preselil se je v župnijo Zasip, kjer so imeli patronatstvo Lambergi s Kamna. Šele leta 1573 mu je nadvojvoda popolnoma prepovedal pridigati na blejskem gospostvu. Fašank se je umaknil k Turjaškim v grad Nadlišek na Notranjskem.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kropi se je 12. 9. 1891 rodil gozdar, lovski strokovnjak Mirko Šušteršič. Organiziral je prvi splošni popis slovenskih gozdov.

V Kranju se je 12. 9. 1898 rodil pesnik, prevajalec Mirko Pretnar. Po razpadu Avstro-Ogrske je bil v vojski Rudolfa Maistra v Mariboru.

V Škofji Loki se je 13. 9. 1864 rodil gozdar Avgust Guzelj. Več let je poučeval gozdarstvo na kmetijski šoli na Grmu v Novem mestu.

Na Dunaju se je 17. 9. 1837 rodil matematik, geodet, alpinist Johannes Frischauf. Deloval je proti ponemčevanju slovenskih planin. Po njem se imenuje dom na Okrešlju.