Predstavniki semenarskih hiš so pridelovalcem predstavili rezultate poskusa, še zlasti hibride, ki so se izkazali, da so najprimernejši za pridelovanje na Gorenjskem. V poskusnem nasadu je bilo 37 hibridov devetih semenarskih hiš.

Letos so bili za rast koruze dobri pogoji

Na Gorenjskem je bilo letos poleti približno za polovico manj padavin kot lani, a še vedno jih je bilo za rast koruze dovolj, tako da so pridelki dobri in se v povprečju gibljejo okrog 55 ton na hektar. Koruzni hrošč je letos povzročil manj škode kot lani, več kot običajno pa je bilo koruzne bulave sneti.

Koruza za siliranje je tudi tržno blago. Iz analitične kalkulacije, ki so jo pripravili na Kmetijskem inštitutu Slovenije, je razvidno, da letos stroški pridelovanja (stoječe) koruze znašajo 1205 evrov na hektar; če pa odštejemo povprečne subvencije v znesku 290 evrov, je lastna cena 915 evrov. Stroški spravila (žetev s kombajnom, prevoz, tlačenje silaže itd.) znašajo okrog 800 evrov, tako da je lastna cena koruzne silaže, pospravljene v silos, 2027 evrov na hektar.

Spravilo koruze se je letos začelo že konec avgusta, to je dva tedna prej kot običajno, kar je posledica vročinskega vala, ki je po 15. avgustu pospešil dozorevanje koruze. Spravilo bo po oceni kmetijske svetovalne službe predvidoma trajalo do 20. septembra.

Žabnica – Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj je v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zadrugo Sloga Kranj pripravil v petek na Šifrerjevi njivi na Žabniškem polju že tradicionalno srečanje, na katerem so si gorenjski pridelovalci koruze ogledali poskusni nasad s 37 različnimi koruznimi hibridi iz devetih semenarskih hiš in se seznanili z letošnjimi pridelovalnimi pogoji, pojavljanjem koruznega hrošča in pogoji siliranja. Kot je dejala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v kranjskem zavodu, so bile letos na Gorenjskem za pridelovanje koruze podobne razmere kot lani. Tudi letos se je pokazalo, da pridelovalci na Gorenjskem koruze ne smejo sejati prezgodaj, saj je bila podobno kot lani tudi letos ob koncu aprila ohladitev; za vznik koruze pa je pomembno, da so tla topla vsaj od osem do deset stopinj Celzija. Podatke o temperaturi tal je možno najti v agrometeorološki napovedi, ki jo za posamezne regije pripravljajo na agenciji za okolje. Suše na Gorenjskem letos ni bilo, padavin je bilo junija, julija in avgusta sicer za polovico manj kot v enakem lanskem obdobju, a jih je bilo kljub temu še vedno dovolj za rast koruze. Pravzaprav jih je bilo dovolj na težjih tleh, medtem ko jih je na bolj prepustnih tleh primanjkovalo. Pridelovanje so oteževali vročinski valovi, najbolj izrazit je bil tisti po velikem šmarnu, ki je tudi najbolj vplival na dozorevanje koruze.

»S pridelkom smo lahko zadovoljni, povprečje se giblje okrog 55 ton skupne mase na hektar, ponekod je pridelek še višji. Nekatere živinorejske kmetije, ki imajo večje potrebe po krmi, sejejo koruzo bolj gosto, kot je priporočeno, a to se potem odraža pri nižjem deležu storžev,« je dejala Marija Kalan in dodala, da se je letos v koruzi več kot običajno pojavila koruzna bulava snet, proti kateri pa se je možno »boriti« predvsem z bolj doslednim kolobarjenjem pa tudi z izbiro hibridov, ki so odpornejši na snet, in z uporabo nekaterih fitofarmacevtskih sredstev.

Kot je povedala Špela Modic iz Kmetijskega inštituta Slovenije, je letos minilo deset let, odkar se je koruzni hrošč prvič pojavil na Gorenjskem. Ulov hrošča se povečuje iz leta v leto, vendar letos ni povzročil takšne škode kot lani. Škode so namreč najbolj izrazite v sušnih obdobjih, pojavljajo pa se tudi po nevihtah, ko koruza zaradi oslabelega koreninskega sistema polega. »Najučinkovitejši ukrep za zatiranje hrošča in za preprečevanje škode je kolobarjenje. Če na njivi, kjer je letos rasla koruza, drugo leto ne bo koruze, ličinke koruznega hrošča v tleh ne bodo preživele.«

»Koruzna silaža predstavlja v krmnem obroku za goveda od 40 do 60 odstotkov voluminozne krme, rejci pa zanjo nimajo enakovrednega nadomestila,« je dejal Franc Pavlin, specialist za živinorejo v kranjskem kmetijsko-gozdarskem zavodu, in dodal, da koruzna bulava snet, ki se je letos več kot običajno pojavljala v koruzi, ne povzroča zdravstvenih težav pri govedu, verjetno pa je zaradi tega silaža nekoliko manj okusna. Pridelki koruze so bili letos dobri, a ker iz leta v leto nihajo, nekateri pridelovalci že prakticirajo, da staro zalogo silaže porabljajo do novega leta in s krmljenjem nove začnejo šele po novem letu. »S tem se v primeru, da je naslednje leto sušno leto in je koruze manj, izognejo pomanjkanju silaže,« je dejal Pavlin. Sodobni kombajni za spravilo koruze omogočajo nastavljanje dolžine rezanja koruze, v kmetijski svetovalni službi priporočajo pridelovalcem, predvsem tistim, ki redijo molznice, rezanje koruze na dolžino od 10 do 13 milimetrov, za pitance je lahko nekoliko daljša, a takih kmetij na Gorenjskem ni veliko. Prekratke rezi ne priporočajo, predolga lahko povzroči slabše tlačenje silaže.

Oddajte svoj komentar

Kranj -14°

pretežno jasno
vlažnost: 89 %
veter: JZ, hitrost: 11 km/h

-13/-4

sobota

-18/0

nedelja

-16/6

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

PRIREDITVE / Dovje, 20. januar 2024

Čaj za dva

PRIREDITVE / Reteče, 20. januar 2024

Ponovoletni koncert

PRIREDITVE / Breznica, 20. januar 2024

Hodnik in otroška predstava O začaranem žabcu

GLEDALIŠČE / Visoko, 20. januar 2024

Norčije v spalnicah

IZLETI / Britof, 22. januar 2024

Letovanje v Banji Vrućici

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

 

 
 

 

 
 
 

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 03:52, 20. januar

Lepo. Kdaj bodo zgradili najemniška stanovanja za mlade v Radovljici? Gradijo se samo stanovanja za elito. Koliko neprofitnih stanovanj so ž...

V Dražgošah poziv k miru / 10:50, 17. januar

"Sporočilo Dražgoš je resnica! Da svoboda ni samoumevna, temveč izborjena. Kot so se zanjo borili partizani Cankarjevega bataljona. Na svobo...

V mrzlih dneh ne pozabimo na živali / 22:55, 16. januar

Na avtocestnem priključku Šenčur je kakih 10 govedi in kakih 20 drobnice. Te živali nimajo nobenega zavetnega prostora. No, trenutno jih mra...

V pokojni Jugoslaviji ni bilo vse slabo / 09:56, 16. januar

Oh, Rozalija, Slovenijo so pokradli in izropali izključno LEVI neokapitalisti (bivši komunistični aparatčiki), ki so se hoteli važiti s svoj...

Zdravniki stavkajo, ljudje pa čakajo / 18:59, 14. januar

Problem je v tem, da zdravniki sami namerno ustvarjajo čakalne vrste. Če ne bi bili samoplačniki takoj na vrsti z obravnavo ali posegi, bi č...

V pokojni Jugoslaviji ni bilo vse slabo / 13:28, 14. januar

Pa sej tud v EU ni vse slabo, kakšen bo konec te jebene tvorbe bomo še videli? Mogoče..

Zgorel v ognju groze / 13:26, 14. januar

L. 43 bi domobranski pesnik že lahko vedel, da bo pesmi kmalu konec...