Na Bledu tudi o arbitraži

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 8. september 2017 / 15:43  

Slovenska diplomacija je letošnji, 12. Blejski strateški forum izkoristila tudi za vršitev pritiska na Hrvaško, naj uveljavi arbitražno sodbo o meji.

Diplomatska ofenziva na Bledu

Letošnji Blejski strateški forum, dvanajsti po vrsti, na katerem je v ponedeljek in torek sodelovalo okoli tisoč udeležencev iz sedemdesetih držav, je bil sicer namenjen razpravi o izzivih novega dojemanja realnosti, a zdi se, da ga je Slovenija v prvi vrsti izkoristila za diplomatsko ofenzivo za uveljavitev arbitražne sodbe glede meje s Hrvaško. Zunanji minister Karl Erjavec je namreč forum izkoristil za bilateralna srečanja z zunanjimi ministri (ne pa tudi s hrvaško zunanjo ministrico Marijo Pejčinović Burić, češ da to ne bi imelo smisla), ki jim je predstavil slovensko videnje problema. Tako kot predsednik vlade Miro Cerar se je sestal tudi s podpredsednikom Evropske komisije Fransem Timmermansom. Slednji je med drugim opozoril, da je bila arbitraža ena od zavez Hrvaške v njenih pristopnih pogajanjih z EU. Zunanji minister Karl Erjavec pa je ravnanje Hrvaške, ki ne spoštuje mednarodnega prava in odločitev sodišč, označil za škandalozno. Priznal je, da je v arbitražnem postopku sicer prišlo do napake, vendar je sodišče zelo jasno povedalo, da to ne vpliva na končno odločitev tribunala. »Tudi mi se nismo sklicevali na to, da je hrvaški arbiter spal v hrvaški ambasadi v Haagu,« je poudaril. Pejčinović Burićeva je na Bledu ponovila že znano stališče, da je Hrvaška odstopila od arbitražnega procesa zaradi njegovega kompromitiranja s strani Slovenije. Slovenija je tista, ki je kršila mednarodno pravo, je še poudarila hrvaška zunanja ministrica. Slovenija naj bi sicer po navedbah bruseljskih virov v sredo na sestanku članic EU opozorila, da zaradi nespoštovanja vladavine prava ne more podpreti članstva Hrvaške v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Preiskava izdaje tajnih podatkov

Policija preiskuje sum izdaje tajnih podatkov o nakupu tehničnih ovir za ograjevanje državne meje, je ta teden poročal Dnevnik. Prav ta časnik je namreč aprila v dveh člankih razkril podatke, ki naj bi kazali, da je oblast pri nakupu ograje storila več spornih potez. Po pisanju časnika podatki iz dokumentov z oznako »interno« vzbujajo sum, da naj bi vlada in državni organi za odločitve naknadno prilagali ustrezna dokazila, nekateri dobavitelji pa naj bi do poslov prišli na sporen način, in da je država kupila veliko več rezalne žice, kot so je postavili na meji. Policisti so tako v ponedeljek avtorico omenjenih člankov, novinarko Dnevnika Meto Roglič zaslišali kot osebo, ki bi lahko imela pomembne informacije. Pogovor se je po njenih besedah hitro končal, saj je policistom le sporočila, da svojega vira ne bo razkrila. S policije so za Dnevnik pojasnili, da v zvezi s tem vodijo predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov po 260. členu kazenskega zakonika, saj so prejeli prijavo državnega organa.

Tudi Jelinčič prejel azerbajdžanski denar

Med prejemniki denarja iz skrivnega sklada, iz katerega je Azerbajdžan podkupoval evropske politike, naj bi 32 tisoč dolarjev (25 tisoč evrov) prejel tudi predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič Plemeniti, skupaj pa je na seznamu osem slovenskih prejemnikov, je ta teden poročalo Delo. Preiskava skupine evropskih časopisov, med katerimi je tudi Delo, je namreč razkrila, da naj bi azerbajdžanska vladajoča elita dve leti upravljala skrivni denarni sklad v vrednosti 2,4 milijarde evrov, iz katerega je med drugim podkupovala evropske politike. Jelinčič je pojasnil, da je denar prejel za ruski prevod knjige Ukana slovenskega avtorja Toneta Svetine, a zadnji ruski prevod Ukane je bil glede na evidence Cobissa izdan že leta 1979, poroča Delo. »To je bilo tako dolgo nazaj, ne spomnim se natančnega zneska, ne podjetja, ki je denar nakazalo,« je o nakazilu dejal Jelinčič. Poleg Jelinčiča so prek slamnatih podjetij s sedežem v Veliki Britaniji v davčnih oazah prejemala nakazila tudi nekatera slovenska podjetja, ki naj bi v dveh letih prejela skoraj za milijon dolarjev nakazil. Po poročanju Dela pa so vsa podjetja, ki so prejela denar iz azerbajdžanske pralnice, dejansko opravljala storitve ali pa prodajala blago.

V Kemisu zagorelo zaradi samovžiga

Policija je končala večmesečno preiskavo požara v vrhniškem podjetju za predelavo kemičnih odpadkov Kemis, ki je povzročil veliko okoljsko onesnaženje. Policijski preiskovalci so ugotovili, da požar, ki je izbruhnil 15. maja, ni bil posledica kaznivega dejanja, temveč je najverjetneje prišlo do samovžiga snovi v enem izmed kontejnerjev. Preiskovalci so tudi ugotovili, da je Kemis pri poslovanju upošteval predpisane standarde in postopke.