Pogosto prezrt slabši sluh

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Nasveti / četrtek, 7. september 2017 / 10:09  

"Poslabšanje sluha je lahko prisotno tako v otroštvu kot pri starostnikih, treba je ugotoviti vzrok težavam in ustrezno ukrepati," svetuje Matej Svetec, dr. med., specialist otorinolaringologije, ki v ambulanti GroMed v Kranju obravnava tudi bolnike z motnjami sluha.

Kaj je motnja sluha? 

"Težko govorimo o motnji sluha, če prej dobro ne razumemo, kako sploh slišimo. Sluh je ena izmed zaznavnih sposobnosti organizma, v tem procesu se spremeni longitudinalno valovanje zraka v subjektivno zaznavo zvoka. Zračne molekule se zgoščujejo in razredčujejo, kar se kot valovanje širi od zvočila (ušesa), od tu dalje pa v raznih fizikalnih oblikah preko zunanjega ušesa (uhelj in sluhovod), srednjega ušesa (bobnična votlina s slušnimi koščicami in mišicami), notranjega ušesa (polž), slušnega živca in centralnih slušnih poti vse do za sluh pomembnega centra v možganih. Vse to je dobro vedeti, saj okvara kateregakoli dela pripelje do motnje sluha in od vzroka za slabši sluh je odvisno nadaljnje zdravljenje.

Motnje sluha ločimo glede na mesto nastanka in način okvare (prevodne, centralne) in glede na stopnjo okvare (blage, srednje, hude; gluhost). Slišimo frekvence zvoka med 16 in 20000 hercev (zdravi dojenčki), za razumevanje govora so najpomembnejše frekvence zvoka med 500 in 4000 hercev. Intenziteto zvoka merimo v decibelih (dB). Intenziteta šepeta je 25 dB, glasnega govora je 40 dB, kričanja v uho z razdalje 30 cm pa je 80 dB. Normalno uho zazna zvočne dražljaje jakosti od 0 do 20 dB. Naglušni ne morejo zaznavati zvočnih jakosti, nižjih od 20 dB. Gluh bolnik pa ne more razumeti ali ponoviti govora in ne zazna zvočnih jakosti pod 90 dB."

Kateri so najpogostejši vzroki za slabši sluh?

"Slabši sluh je lahko posledica prirojenih nepravilnosti v organskem in funkcionalnem razvoju slušnega organa, pogostejši pa so pridobljeni vzroki za slabši sluh. Na zunanjem ušesu so v sluhovodu lahko cerumenalni čepi, tujki, kostni izrastki – eksostoze, glivična in bakterijska vnetja s patološkimi oblogami, poškodbe s krvavitvami. V srednjem ušesu so lahko travmatske ali vnetne poškodbe bobniča, akutna ali kronična vnetja z različno stopnjo sprememb na bobniču ali slušnih koščicah, patološke rašče, poškodbe zaradi velikih nihanj v zračnem tlaku (npr. barotravma pri potapljanju), težave z izenačevanjem pritiska v bobnični votlini zaradi motnje v delovanju Evstahijeve tube in ob poslabšanju tega stanja se lahko pojavi tudi izlivno vnetje (pogost pojav med prehladi ob povečani žrelnici pri otrocih in ob kroničnem vnetju sluznice nosnega organa pri odraslih). Na notranje uho pa škodljivo vplivajo hrup in ototoksična zdravila (vpliv na prekrvavitev in delovanje čutnih celic v ušesnem polžu), poškodbe polža pri udarcih v glavo, virusna ali bakterijska vnetja, starostne spremembe."

Kaj nas najprej opozori, da z našim sluhom ni vse v redu? Kdo v populaciji je za take težave najbolj dovzeten?

"Na slabši sluh nas lahko opozori več dejavnikov, ki jih pogosto ni težko prepoznati, žal pa jih zaradi stigmatizacije v družbi posamezniki težko sprejmejo kot enega od procesov pri staranju organizma. Najprej se pojavi nerazumevanje sogovornika v akustično obremenjenem okolju (glasba v prostoru, več ljudi v družbi …), nato se pojavi nerazumevanje sogovornika v akustično prijaznejšem okolju (tišina v okolici in en sogovornik). Naglušen posameznik se pritožuje, da sogovornik govori tiho in da mora večkrat prositi za ponovitev izgovorjene besede, ob tem pa sam govori bolj glasno in se v pogovor vključuje z nesmiselnimi stavki (brez vizualnega kontakta je razumevanje še slabše). Zaradi neodziva na telefonske klice ali zvonjenje domačega zvonca so bližnjim povzročene mnoge skrbi. Naglušnost posameznike postopno pahne v socialno izolacijo in depresijo, saj se začnejo izogibati družbi. Ne smemo pa pozabiti, da se slabši sluh kot simptom lahko pojavi pri mnogih obolenjih in poškodbah ušes, takrat so v ospredju tiščanje, bolečina, zbadanje, bolezenski izcedek ali krvavitev iz ušes, in v teh primerih se z zdravljenjem bolezni izboljša tudi sluh. Tudi otroci pridejo v našo ambulanto z napotno diagnozo »slabši sluh«, slednjega starši ali vzgojno-izobraževalno osebje opazi zaradi neodzivnosti otroka na klic ali zaradi poslušanja televizije na večji glasovni jakosti. Temu se lahko pridruži še motnja v govornem razvoju ali zgolj motnja v izgovarjavi posameznih zlogov. V večini primerov so težave posledica vnetij ušes, ki po zdravljenju z zdravili in morebitno operacijo izzvenijo in se sluh povrne. Drugače pa so najbolj dovzetni za slabši sluh ljudje z naslednjimi anamnestičnimi podatki: slabši sluh v družini (starostna naglušnost), pogosta akutna vnetja ušes, nezdravljena kronična vnetja ušes, kratkotrajna izpostavljenost intenzivnemu zvoku (pok orožja, glasni koncert), dolgotrajna izpostavljenost preglasnim zvokom (težka industrija, glasno poslušanje glasbe), druga obolenja ušes ali poškodba v predelu glave, s starostjo ali nezdravim načinom življenja povezane sistemske bolezni in jemanje določenih zdravil."

Kakšna je diagnostika v vaši ambulanti? 

"ORL-specialist se z bolnikom natančno pogovori in mu zastavi dodatna vprašanja v zvezi s slabšim sluhom, sledi pregled ušes pod mikroskopom in indirektoskopski pregled ušes, nosu, ust, žrela, grla in vratu. Sluh najprej ocenimo orientacijsko (šepet z različnih razdalj, uporaba glasbenih vilic). Pogosto pa slabši sluh prepoznamo že med prejemom anamneze in testiranjem razumljivosti fonemsko uravnoteženih besed na sobni glasovni jakosti. Nato po potrebi opravimo oceno stanja srednjega ušesa s timpanometrijo, sledi natančna opredelitev stopnje in vrste naglušnosti s tonsko pražno avdiometrijo (poslušanje tonov znanih frekvenc in jakosti po slušalkah). V primeru dodatne diagnostike bolezenskih težav v predelu ušes lahko bolnika napotimo na slikovne (Rtg, CT) in elektrofiziološke (APMD) preiskave."

Ali obstaja učinkovita terapija, ki so jo deležni vaši pacienti? 

"Ob nenadnem ali hitrem poslabšanju sluha mora izbrani zdravnik oceniti stanje in po potrebi bolnika začeti zdraviti ali ga napotiti k specialistu ORL. Pri postopnem slabšanju sluha zaradi starosti in izpostavljenosti hrupu pa naj bi bolnik obiskal specialista ORL čim prej. Mnoge bolezni ušes lahko zdravimo s toaleto, z zdravili ali operacijo in v teh primerih je izboljšanje sluha odvisno od vrste bolezni in ustreznosti zdravljenja. Zdravimo lahko tudi akutno akustično travmo, uporabljamo zdravila za zmanjšanje vnetja in izboljšanje prekrvitve notranjega ušesa, uspeh terapije pa je negotov. Pri kronični akustični travmi in starostni naglušnosti pa terapije ni, poslabšanja sluha ne moremo več pozdraviti, lahko se odločimo le še za rehabilitacijo sluha s slušnim pripomočkom, ki okrepi in modificira zvočne dražljaje. S strokovno izbranim in pravilno nastavljenim slušnim aparatom (SA) na obe prizadeti ušesi je naglušne ljudi mogoče odtrgati iz sveta tišine in izpolniti praznino v komunikaciji, ki jo sicer izguba sluha pušča za seboj. Žal se v praksi strokovna pomoč poišče relativno pozno. Po več kot desetih letih naglušnosti je rehabilitacija sluha s SA otežena, saj postopno propadanje slušnih poti in centrov v možganih več ne dopušča optimalnega povratka razumevanja govora kljub uporabi ustreznega SA. Če želimo doseči dobro razumevanje govora, boljšo zvočno orientacijo v prostoru in predvsem boljšo kvaliteto življenja, se moramo oglasiti pri specialistu ORL v prvih letih težav s slabšim sluhom."

Kaj lahko naredi posameznik za ohranitev sluha?

"Kaj lahko naredimo za ohranitev sluha in kdaj poslabšanje sluha zahteva takojšnjo zdravniško intervencijo, bo objavljeno v Kranjčanki 19. septembra v mojem prispevku na temo Ohranimo sluh in si dvignimo kvaliteto življenja."