Prenočevanje na črno posledica množičnega obiska

Besedilo: Manca Perdan
Kategorija: Bled / nedelja, 3. september 2017 / 14:22  

Na območju Triglavskega narodnega parka (TNP) je bilo za prenočevanje na črno, ki za seboj potegne še druge prekrške, samo julija izdanih sto devet glob. V javnem zavodu TNP menijo, da bi se število prekrškov dalo zmanjšati z usmerjanjem obiska na tem območju.

Bled – Letos turizem podira rekorde na vseh področjih, kar za sabo pripelje veliko posledic, tudi porast prenočevanja na črno. Izjemno priljubljena turistična destinacija je Triglavski narodni park, kjer so naravovarstveni nadzorniki na terenu vsak dan, od zgodnjih jutranjih ur do pozne noči. V polletnem obdobju je bilo na tem območju za prenočevanje na črno izrečenih 174 glob, od tega jih je bilo 109 izrečenih le julija. Poleg tega je bilo izdanih tudi veliko opozoril, je povedal Tine Štular, koordinator prekrškovnega organa in naravovarstveni nadzornik na območju TNP. »Julija je bilo izrečenih več glob kot v juniju opozoril. Gre za ekstremen porast. Najpogostejša kršitev v TNP v juliju je bilo kampiranje, gre za več kot petdeset odstotkov vseh kršitev. Na drugem mestu je napačno parkiranje, potem sledijo kurjenje v naravi, kolesarjenje izven za to določenih poti, vožnja v naravnem okolju, organiziranje prireditev v nasprotju z izdanim soglasjem oziroma brez soglasja, napačno odlaganje odpadkov …,« je povedal Štular in dodal, da so kršitve med seboj povezane. »Kdor prenočuje na črno, pogosto še napačno parkira, odlaga odpadke ali kuri ogenj. Problem je tudi to, da na vstopih v park in v samem parku kapacitete za to urejene infrastrukture niso več zadostne.« Najpogosteje se takšno prenočevanje pojavlja na najbolj zanimivih turističnih območjih – v Bohinju in v okolici Bohinjskega jezera, v Posočju, na izhodiščih v visokogorje, kot so na primer Vrata in Vršič. Globa za tak prekršek je smešno nizka, le sto evrov za nepravilno parkiranje ali šotorjenje – oziroma polovička, če se globa poravna v za to določenem roku.

Naloga naravovarstvenih nadzornikov TNP je, da ljudi opozarjajo na varstvene režime. »Če vidimo, da se nekdo pripravlja, da bo nekje prenočeval, ga na to opozorimo in mu povemo, kje so mesta, kjer se lahko z bivalniki prenočuje. V primeru, da to zaradi zasedenosti ni možno, jim svetujemo uporabo planinskih koč,« je povedal Štular.

Javni zavod TNP je prekrškovni organ, katerega pooblaščene osebe vodijo in odločajo v postopku o prekrških po Zakonu o TNP. Po tem zakonu je v prekršku vsak, ki parkira motorno vozilo, počitniško prikolico ali motorno vozilo, ki se uporablja za bivanje, izven za to določenih mest ter šotori ali tabori izven za to določenih mest. Štular je povedal, da so v takem prekršku največkrat Francozi pa tudi Belgijci in Italijani, redkeje Čehi, Poljaki in Slovaki, Slovencev je zelo malo. Kršitelji se največkrat izgovarjajo na to, da niso vedeli, da so na območju TNP.

Usmerjanje obiska v TNP

Zlasti v poletni sezoni so nekatera območja TNP zelo obremenjena. Množičnost zagotovo vpliva na naravno okolje, zato je usmerjanje obiskovalcev na zavarovanih območjih zelo pomembno, s tem pa bi vplivali tudi na zmanjšanje storjenih prekrškov, med katerimi je eden bolj izstopajočih prav prenočevanje na črno. V letu 2016 so v zavodu TNP pričeli spremljati obisk v parku in izvedli raziskavo Turistični obisk biosfernega območja Julijske Alpe v okviru programa UNESCO MAB – Človek in biosfera. Gre za projekt, namenjen nadaljnjemu spremljanju obiska na tem območju ter nato učinkovitemu načrtovanju parkovne infrastrukture in drugih ukrepov, ki bodo pripomogli k doseganju varstvenih in razvojnih ciljev. Osrednji namen projekta je, da se z različnimi oblikami mehke mobilnosti, kot so pohodništvo, kolesarjenje in javni potniški promet, ter z okrepitvijo razumevanja obiskovalcev o vplivu motornega prometa na naravo, zmanjša obremenjenost narave z avtomobilskim obiskom na območjih naravnih vrednot. »Gre predvsem za to, da bi usmerjali obiskovalce v tiste dele, ki so ravno tako zanimivi, a manj obiskani. Tako bi lahko ohranjali naravo in hkrati obiskovalcem ponudili lepo doživljanje, s tem pa bi zmanjšali škodo, povzročeno naravi,« je za TNP pojasnila Tina Markun.