Dodali Tavčarjevo knjižno zbirko

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Južna Gorenjska / torek, 29. avgust 2017 / 07:20

Na Visokem je bilo minuli konec tedna vse v znamenju stoletnice povesti Cvetje v jeseni, ki so jo zaznamovali z odprtjem dopolnjene zbirke v dvorcu, muzikalom, tenisom v belem na novo odprtem teniškem igrišču in pohodom po novi tematski poti na Blegoš.

Visoko – Praznovanje stote obletnice začetka izhajanja Tavčarjeve povesti Cvetje v jeseni v podlistku Ljubljanskega zvona so že pretekli četrtek začeli s predstavitvijo povesti Cvetje v jeseni v poljanskem narečju, ki jo je Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane ponovilo tudi v petek pred odprtjem dopolnjene Tavčarjeve zbirke s knjižnico v dvorcu Visoko. Petkov večer so zaokrožili z eno zadnjih izvedb muzikala Cvetje v jeseni, sobota pa je bila po odprtju novega teniškega igrišča na travi v znamenju teniškega turnirja dvojic v belem z lesenimi loparji, s čimer so zaznamovali tudi 120-letnico Tavčarjevega teniškega igrišča in 30-letnico Teniškega kluba Gorenja vas. V nedeljo je sledilo odprtje pohodne poti Cvetje v jeseni. Po poti, po kateri sta Janez in Meta iz Cvetja v jeseni hodila na Blegoš, se je odpravilo okrog tristo pohodnikov.

»Za nami je pet let trdega dela pri oživljanju Tavčarjevega dvorca, pri čemer zadnji dve leti tvorno sodelujemo z Loškim muzejem, ki je dvorcu dal vsebino,« je v petek ob odprtju dopolnjenih zbirk poudaril župan občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež. Zbirkam o rodbini Kalan, ki je na Visokem gospodarila skoraj tri stoletja, ter Ivanu in Franji Tavčar so zdaj dodali še »bisere« iz Tavčarjeve knjižnice, kot se je izrazila direktorica Loškega muzeja Saša Nabergoj. »Kustosinja Biljana Ristič je pripravila predvsem izbor različnih objav Cvetja v jeseni in drugih Tavčarjevih del.« Na ogled je tudi digitalna izdaja povesti Cvetja v jeseni, ki je izhajala v Ljubljanskem zvonu. Ob jubileju so se po besedah Saše Nabergoj namreč osredotočili predvsem na Tavčarja, v prihodnje pa želijo knjižnico obogatiti še z naborom knjig tudi iz Kalanove knjižnice. Veseli jo, da so z razstavami poudarili tudi zamolčane strani zelo pomembne zgodovine dvorca Visoko. »Kalanove, ki so tu preživeli več kot dve stoletji, medtem ko je Tavčar na Visokem živel komaj nekaj let, namreč mnogi dojemajo kot del fiktivne zgodbe. Večjo pozornost smo namenili tudi Franji Tavčar.« V petek si je bilo mogoče ogledati še obnovljeno severozahodno sobo v dvorcu, ki bo v prihodnje namenjena gostinski dejavnosti. »Prva etapa oživljanja dvorca bo zame končana, ko bo celotno področje visoške domačije razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena, druga pa, ko bo dvorec odprt ves dan vse leto,« je ob tem dejal Čadež.

Praznovanje stoletnice so končali včeraj, ko so v kapelico ob dvorcu ponovno postavili doprsni kip Ivana Tavčarja, s katerim so nadomestili kip, ki so ga pred leti ukradli.