V gozdu z zlomljeno nogo

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / torek, 22. avgust 2017 / 07:31  

Tone Narat z Velike Lašne je »spisal« pravo filmsko zgodbo o preživetju, ki pa se je zaključila srečno.

Velika Lašna – Kamniški gorski reševalci in reševalci Nujne medicinske pomoči Kamnik so prejšnji teden posredovali v nesreči, ki bi se prav lahko končala tragično. Na pomoč so namreč odhiteli Tonetu Naratu, ki je z zlomljenim gležnjem na nedostopnem terenu v bližini domače vasi brez telefona, hrane in vode preživel tri dni, saj domači niso vedeli, kje je. Tretji dan sta ga vendarle povsem izčrpanega našla brat in nečak. Kaj točno se je dogajalo in kaj vse je moral v dolgih urah čakanja preživeti, bo Tone morda povedal, ko okreva – te dni je namreč še vedno v bolnišnici, kjer je včeraj prestal že drugo operacijo. Smo pa obiskali njegovega brata Jožeta in mamo Agato, ki sta nanj polna skrbi tudi najbolj težko čakala. Medijske pozornosti, ki zdaj kali njihov mir in preprosto življenje, nista bila vesela, a vseeno sta nam zaupala, kako sta sama doživela nesrečo, ki je Toneta pahnila v neusmiljeni boj za preživetje.

Naratovi živijo na robu Velike Lašne, majhne vasice v višje ležečih delih občine Kamnik, na veliki kmetiji, ki je znana pod domačim imenom Pr' Oprevc. Sedeminpetdesetletni Tone Narat je izučen zidar pridnih rok, ki gara že vse življenje, kot sta poudarila, zadnja leta ni imel službe. Čeprav je opravil na kmetiji vedno veliko, je iskal tudi priložnostna dela za dodatni zaslužek in tako se je minulo soboto popoldne vračal z dela. Sodelavec ga je v dolini odložil z avtom in Tone se je po bližnjici – kar čez težko prehoden gozd, ki ga je sicer zelo dobro poznal – podal proti domu. Kot se je kasneje izkazalo, je telefon pozabil nekje v dolini, in še predno je prispel na uhojeno pot, si je – kako natanko, še ni znano – zlomil gleženj.

»Z mamo naju je že zvečer začelo skrbeti, še posebno pa naslednje jutro, ko ga še kar ni bilo domov, saj ni bilo v njegovi navadi, da ne bi sporočil, kje je. Ker pa doma nisem našel nahrbtnika, s katerim je redno hodil v gore, sva pomislila, da se je morda odpravil na kakšno turo, veliko je namreč planinaril, tudi na Triglavu je bil pred dnevi. A potem je prišel ponedeljek in odločili smo se, da ga začnemo iskati. Obrtnik, pri katerem je delal v soboto, je povedal, da se je odpravil proti domu, in tako sva se z nečakom Dejanom odpravila v gozd,« nam je povedal brat Jože, ki je Toneta, potem ko je ta v gozdu preživel skoraj tri dni, le našel. Kot se je izkazalo, se je z zlomljeno nogo po zadnjici priplazil do poti, bil pa je zelo izčrpan. »Njegova noga je bila že povsem modra, še ene noči gotovo ne bi preživel. Njegovih klicev na pomoč ni slišal nihče. Ko sva ga našla, ni kaj dosti govoril, bil je povsem brez moči,« opisuje Jože. Njegova mama pa polna olajšanja doda: »Le srečni smo lahko, da ni imel odprtega zloma in da so bile noči relativno tople. Ne morem opisati, kako zelo me je srbelo.«

Sina po nesreči še ni videla, saj so ga reševalci takoj odpeljali v bolnišnico, kjer bo okreval še nekaj dni. Svojce pa zdaj skrbi, kako bo po taki poškodbi in pri svoji starosti sploh še dobil kakšno delo in kako bodo brez njega zmogli vsa opravila na kmetiji.