Franc Oblak iz Golega Vrha s cajnami in z velikimi koši za prenašanje sena ... / Foto: Tina Dokl

Cajne je Franc pletel že kot otrok

Franc Oblak iz Golega Vrha plete cajne, večinoma iz leskovih viter. Za končni izdelek potrebuje desko, locen, rebra in vitre, kot obvezno delovno orodje žepni nožič, zraven pa še veliko dobre volje in potrpežljivosti. Franc eno najstarejših vej domače obrti rad prikaže tudi šolarjem.

Več razlag v različnih virih je, kaj je cajna. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je to manjša pletena košara s polkrožnim ročajem in z neravnim dnom, po Kostelskem slovarju je to okrogla košara iz viter in z ročajem ... V Golem Vrhu v Občini Gorenja vas - Poljane pa smo spoznali cajne, kot jih izdeluje enainosemdesetletni Franc Oblak. Prav takšne so ga že kot otroka naučili izdelovati strici, verjetno tudi stari oče, se spominja. Franc je odraščal na Dolgih Njivah v bližini Lučin in se prav tako spominja, da so cajne prišle prav, ko se je sadil ali pobiral krompir. Z leti so jih nadomestile plastične posode, a je povpraševanja po cajnah, narejenih iz naravnih materialov, ki tako lepo dišijo po domačem, čedalje več. Vprašanje je le, koliko je še izdelovalcev, tudi Franc Oblak je iz svoje bližnje okolice naštel komajda še kakšnega. Sam je cajne obudil v življenje v zadnjih dvajsetih letih, prej časa za to ni bilo tudi zaradi službe.

Tudi »baba« je delovni pripomoček

Francove cajne imajo trdno ravno dno, pokazal je že nekaj obdelanih desk iz breze. Deska, ki služi za dno, mora imeti ravno pravšnjo debelino, najbolje 16 milimetrov, poduči Franc. V sredino deske Franc vstavi locen oziroma ročaj in ga zagozdi na drugi strani. V desko pod kotom zavrta (ali pa mu pri tem pomaga sin) neparno število lukenj, v katere vstavlja rebra. Z rebri poimenuje že narezane, pooblane in zašiljene deščice, ki predstavljajo stranice cajne in okrog katerih potem plete lesene trakove oziroma vitre. Večinoma uporablja leskove vitre, ki so kar trpežne in upogljive, včasih ima tudi kostanjeve vitre, na splošno pa tisto, kar narava darežljivo ponuja v okolju, v katerem živi. »Od maja do avgusta lesenih palic za vitre ne nabiram, ker je grmovje in drevje v fazi rasti. Treba je tudi vedeti, da se mlade palice ne režejo tako dobro kot starejše, da palice ne smejo biti ne vlažne in ne presuhe ... Izbrati moram čim bolj ravne palice, ki se lepo vitrajo, in treba je paziti na to, da imajo čim manj grč,« je povzel Franc, ki pa za izdelavo cajn ne potrebuje velikih strojev. Med orodjem se znajde žepni nožič, v delavnici ima tudi rezilni stol, po domače »babo« ...

V srednje veliko cajno vloži približno deset ur

Franc Oblak je ne samo opisal, ampak tudi rade volje prikazal, kako cajno naredi. Desko, locen, rebra in vitre je imel sicer že pripravljene, sledilo je opletanje reber z vitrami, ki pa jih je pred tem praviloma navlažil. Ogrodje cajne si je postavil na kolena in začel plesti, za začetek z desne proti levi, potem v obratni smeri. Kot je povedal, je treba vitre ravno prav zategovati – in pravi občutek za to pride z izkušnjami. Paziti mora, da oplete prav vsako rebro, da so vitre dovolj goste. Nazadnje je porezal ostanke reber po zgornjem robu, jih ojačal z žico ... in izdelek je bila cajna lepe zaobljene oblike. Ostružke pa Franc zakuri v krušni peči.

V srednje veliko cajno vloži približno deset ur dela, veliko dobre volje in potrpežljivosti. Da ne bo šla v pozabo, to eno najstarejših vej domače obrti rad pokaže šolarjem. Njegove cajne služijo več namenom; lahko so takšne za pred kamin in v katere se naložijo drva, pa manjše cajne, v katere naberemo gobe in druge gozdne sadeže, ali pa malce bolj »okrancljane« za darilo, shranjevanje jabolk ... Podoben je njegov postopek izdelave velikih košev za prenašanje sena, listja, trave.

Franc pa ni povabil samo v delavnico, kjer bo še posebno v hladnejših mesecih leta spletel veliko novih cajn, ampak tudi v hišo, sezidano pred skoraj devetdesetimi leti, kjer se po domače reče Pr' Lomar. V hiši je še ena »hiša«, ki ji danes modernejše rečemo dnevna soba, se pošali Franc. Tudi ta je polna dragocene dediščine, tako kot njegove cajne.

Oddajte svoj komentar

Kranj 16°

jasno
vlažnost: 91 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

14/30

petek

17/27

sobota

16/28

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

PRIREDITVE / Kranj, 20. julij 2018

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Šmarjetna gora, 20. julij 2018

Sveta maša na Šmarjetni gori

GLASBA / Tržič, 20. julij 2018

Maja Keuc v Tržiškem muzeju

IZLETI / Šenčur, 21. julij 2018

Na Vovar

PRIREDITVE / Šmarjetna gora, 22. julij 2018

Sveta maša na Šmarjetni gori

IZLETI / Kranj, 26. julij 2018

Špik Hude police

PRIREDITVE / Tržič, 15. september 2018

Praznovanje Tržiškega Abrahama

 

 
 

 

 
 
 

Služiti Slovenski vojski / 12:41, 11. julij

Bravo mladi vojaki.... na mladih svet stoji.

Spomin na preboj na Menini / 08:31, 11. julij

Večna slava junakom domoljubom in vsem partizankam in partizanom !
Smrt fašizmu !!

Zamuda pri obnovi ceste / 21:16, 9. julij

Zadnja dva tedna sem se 2x peljal v Kr.goro! Cesta skozi Gozd Martuljek na polno razkopana. Zgledalo je tako kot da bi gradili avtocesto sko...

Svet čaka name. In na Elan. / 12:53, 29. junij

Super, čestitke vsem !! Bojan in Ingemar pa legende, srečno še naprej!!

Prvi hibridni mestni avtobus / 13:46, 26. junij

Lepo, pohvalno, ampak se mi zdijo Jesenice cele mav hibridne... hahaha

Udba in bela tehnika / 19:02, 24. junij

Kaj tudi ti Brut?

Gospoda cenim kot profesorja in ekonomista. Dober retorik in nekoč steber Pravne fakultete.

Iz pod njegoveg...

Državnozborskim volitvam ob rob / 09:13, 24. junij

G Jelka Logar,
Slovenija ne potrebuje gulash segedin prihodnosti, sovražnega govora, žaljenja, razprodaje kar še ni prodanega, amerikaniz...