Izročilo pastirjev živi še danes

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Vzhodna Gorenjska / torek, 8. avgust 2017 / 16:01  

V nedeljo so na Veliki planini obujali tradicijo izdelovanja trniča, velikoplaninskega sira, ki je v zadnjih letih doživel preporod in postaja pravi kamniški simbol.

Kamniška Bistrica – »Na planini so včasih večinoma moški pasli živino in ob prostem času so izdelovali trniče. Zvečer, ko je pastir oskrbel živino, je šel pa k dekletu v dolino. S seboj je imel vedno dva trniča, saj tako simbolizirata ženske prsi. Zjutraj pa je moral biti že ob štirih ali petih nazaj, da je spustil krave na pašo. Tako da je bila to kar naporna noč,« pripoveduje pastir Peter Erjavšek, medtem ko radovednim obiskovalcem pred Preskarjevo muzejsko bajto na Veliki planini kaže, kako se oblikuje trnič.

Velikoplaninski sir trnič je okrašen z odtisi pisav, kot imenujejo lesene deščice, v katere so izrezljani najrazličnejši vzorci, ki dajejo trniču njegovo unikatno podobo. »Človeška domišljija je neskončna, vsak pastir je izrezljal vzorce, ki si jih je zaželel, seveda pa je veliko srčkov,« pravi Erjavšek.

Zanimiva tradicija velikoplaninskih trničev, ki bi pred leti skorajda zamrla, je v zadnjih letih doživela pravi preporod, za katerega so najbolj zaslužene ženske. Rezka Mali, ki je bila še pred leti ena redkih, ki je znala narediti trnič, je svoje znanje prenesla tudi na mlajše, med drugimi tudi na Heleno in Sonjo Kropivšek ter Tatjano Koželj, ki so postale prave mojstrice te obrti. Dobra dva litra mleka sta potrebna, da na koncu naredimo za pest veliko kepico trniča. »Ponavadi skisam od šestdeset do sedemdeset litrov mleka, iz česar dobim kakšnih trideset trničev. Odvisno od tega, kaj krave jedo in koliko beljakovin ima mleko,« pripoveduje Tatjana Koželj, ki se z oblikovanjem trniča ukvarja že štiri leta in ima v ta namen registrirano tudi dopolnilno dejavnost. »Začela sem zaradi pripadnosti Veliki planini, tu namreč tudi mi pasemo živino. Trnič je res nekaj posebnega, izvirno velikoplaninskega,« dodaja.

Kot izvirno so zgodbo trniča prepoznali tudi na kamniškem zavodu za turizem, šport in kulturo, kjer ga že nekaj let propagirajo skozi različne turistične produkte in je glavni element projekta Okusi Kamnika. »Zgodbo trniča se da v Kamniku celostno doživeti, bodisi skozi takšne dogodke, kakršen je današnji, bodisi na tržnici Okusi Kamnika, ki jo pripravljamo vsako zadnjo soboto v mesecu, gostje pa lahko jedi s trničem poskusijo tudi pri lokalnih gostinskih ponudnikih,« pravi Samo Surina z zavoda. Trnič je tako postal uspešna in unikatna turistična zgodba in vse bolj postaja kamniški turistični simbol. Mnogi turisti, ki obiščejo kakšno od kamniških turističnih znamenitosti, se domov vračajo s trničem.