Stik z bolniki prek telemedicine

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 6. avgust 2017 / 07:42  

»Če imaš raka, vsak dan nekaj pomeni,« opozarja direktor Klinike Golnik Matjaž Fležar, ki je nekaj njihovim bolnikom z rakom želel zagotoviti preiskavo PET-CT v tujini, če se v sprejemljivem roku to ne bi rešilo v Sloveniji. Omenil je tudi nakup najsodobnejše CT-naprave, ki ima manj sevanja kot navadni rentgen in s katero bi v Kliniki Golnik lahko opravljali tudi presejalne teste, če bo država njihovim željam prisluhnila. Direktor je govoril tudi o skrajševanju čakalnih dob, projektu telemedicine ...

Za nekaj bolnikov z rakom pljuč, ki jih zdravite v Kliniki Golnik in potrebujejo preiskavo PET-CT, ki pa je pri vas ne izvajate, naj bi se po prvih podatkih našel termin šele septembra. Ministrstvo za zdravje ste opozorili, da je to za te bolnike prepozno. Kako se je zadeva razpletla?

»Če najdemo raka na pljučih, nas zanima, ali je ta bolezen razširjena ali je omejena samo na pljuča. Daleč najboljša preiskava, ki omogoča, da v telesu najdemo zasevke raka, je PET-CT (posebne vrste slikanje). V Kliniki Golnik te aparature nimamo, v Sloveniji so tri, a trenutno deluje samo ena na Kliniki za nuklearno medicino UKC Ljubljana. Čakalne vrste so se zato podaljšale čez sprejemljivo dobo. Naši bolniki naj bi bile šele septembra na vrsti, in ker nam ni uspelo dobiti datumov v rednih terminih, smo naslovili na ministrstvo za zdravje in zdravstveno zavarovalnico vprašanje, kaj se zgodi s povračilom, če gredo naši bolniki na slikanje v tujino. Taka preiskava pri nas stane približno 1100 evrov, v tujini celo nekaj manj. Zavarovalnica je rekla, da ne bodo povrnili denarja, ker v Sloveniji takšno aparaturo imamo. Stvar smo v minulih dneh rešili, posredovalo je ministrstvo in v UKC Ljubljana so v popoldanskem in večernem času odprli dodatne termine. S pomočjo ministrstva so se stvari vendarle malo premaknile, da bolniki v še sprejemljivem roku enega meseca pridejo do te preiskave. Če imaš raka, vsak dan nekaj pomeni. Bolnikov je veliko, vsak dan prideta na Golnik dva nova z diagnozo raka.«

Letos ste že realizirali 77 odstotkov iz Enkratnega dodatnega programa (EDP) za skrajševanje čakalnih dob. Kako vam je uspelo na polovici leta zagotoviti tako visok odstotek, kateri dodatni program izvajate?

»Pred petimi leti smo bili še kaznovani, če smo naredili več kot sto odstotkov plana. To, kar je ministrstvo naredilo zdaj v sklopu EDP, zelo pozdravljamo. Če se ti prijaviš za denar iz EDP, s katerim boš naredil več in skrajševal čakalne dobe, potem si s tem zagotoviš, da boš imel vse, kar si delal po planu, res plačano na koncu leta. Moraš pa biti toliko prepričan v poslovanje, da boš to res dosegel. Pri nas gre za programsko reševanje čakalnih dob na področju kardiologije, kot je ultrazvok srca, za področje motenj dihanja v spanju, alergij ... Za vsak bolniški oddelek posebej in za skupno realizacijo pa mesečno spremljamo, koliko primerov uteži (to je obračunski model) realiziramo.

Je pa Klinika Golnik specifična. Ukvarjamo se pretežno s pljučnimi bolniki in imamo zaradi porasta respiratornih infektov precej večjo realizacijo v prvem delu leta in ob koncu leta. Trenutno imamo en oddelek zaprt. Ker je zdaj pritisk na bolnišnico manjši, kadrom lahko omogočimo koriščenje nadur poleg dopusta.«

V nedavnem članku ste omenili problem odhajanja medicinskih sester iz bolnišnice na lažja delovna mesta predvsem v referenčne ambulante. Članek je imel odziv med nekaterimi nekdanjimi zaposlenimi, ki navajajo, da so pravi razlog za odhajanje slabi odnosi, nespoštovanje delovnopravne zakonodaje. Kaj pravite na to?

»Dejansko medicinskih sester ne dobimo v bolnišnico, ker je delo pri nas toliko bolj naporno. Imeli smo tudi interni problem, rešili smo ga s tem, da smo odstavili glavno sestro, ki je hudo obremenjevala medicinske sestre. Če te nekdo sredi noči kliče, da prideš v službo, ni prijetno. Kar 21 zaposlenih je iz istega oddelka podpisalo, da ne želijo več z njo delati. Povedal sem glavni sestri, da kot vodja nima več mojega zaupanja, lahko pa opravlja naprej delo diplomirane medicinske sestre. Odločila se je za odhod. Običajno se kot največji problem izkaže komunikacija.«

Koliko vas je zaposlenih?

»Pri nas je 465 zaposlenih, imamo pa 190 postelj.«

V prostorih klinike deluje Kirurški center Bitenc s koncesijo. Ali gre za dopolnitev dejavnosti klinike ali jim prostore samo oddajate?

»Kirurgija Bitenc je torakalna kirurgija. Dr. Bitenc pa je kirurg, ki že celo svoje življenje operira tudi pljuča. Ravno za bolnike z rakom smo rekli, da je do njih zelo prijazno, če jih pri nas diagnosticiramo, operiramo, rehabilitiramo in damo domov. Dr. Bitenc, ki je trenutno najboljši kirurg v Evropi na tem področju (ima najmanj zapletov), pa je hotel nas zato, ker mu mi bolnika na operacijo ustrezno pripravimo. Gre za dopolnitev naše dejavnosti, trenutno dr. Bitenc operira sedemdeset odstotkov vseh slovenskih bolnikov z rakom pljuč. Po rehabilitaciji bolniki tudi ne ležijo prav dolgo pri nas.«

Na splošno imate kratke ležalne dobe.

»Povprečna ležalna doba je 5,1 dneva za vse bolnike.«

Vlada je sprejela načrt ukrepov za zagotovitev finančne in poslovodske stabilnosti javnih zavodov v zdravstvu. Klinika Golnik v ta sanacijski ukrep ne sodi, saj niste v rdečih številkah ...

»Ni to samo moja čarobna palica. Javni zdravstveni zavodi delujemo pod enakimi pogoji, je pa res, da smo edina slovenska bolnišnica, ki dosega skoraj deset odstotkov svojih prihodkov na trgu. Tržimo tisto, kar znamo narediti. Ne govorim o samoplačnikih, to je zanemarljiv odstotek. Imamo močne laboratorije, v katere dobimo vse vzorce pljuč iz cele Slovenije, prav tako testiramo vse vzorce na tuberkulozo. Naš ''žakelj'' je zato malo večji, v neki drugi ustanovi zaradi tega malo manjši. Teh deset odstotkov pa je samo en del. Bogastvo so zaposleni, šestdeset odstotkov denarja od 25 milijonov evrov, kolikor jih imamo na leto, gre za plače. Če bi imel 15 zaposlenih več, ki ne bi imeli česa delati oz. ne bi bili polno obremenjeni, bi bila v rdečih številkah bolnišnica. Mislim, da je ravno to problem večine slovenskih bolnišnic.«

Imate v tem času kakšen pilotni projekt?

»Imamo zelo velik projekt telemedicine na področju e-zdravstva, skupaj z vlado, evropskimi skladi, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Veliko bolnikov se da kontrolirati prek telemedicine. Primer: bolniku predpišem neko terapijo, čez en teden pa moram samo vedeti, ali je ta prijela. Če torej bolnika ne bom fizično pogledal, slikal ali jemal krvi, je dovolj, da se vidiva po Skypu ali da se slišiva. Veliko kontaktov z bolniki imam po elektronski pošti, sploh s kritičnimi bolniki, npr. nosečnicami z astmo. Pa veste, koliko je trenutno plačana ta storitev – 0,86 evra.«

Katera je bila večja investicija v zadnjem času?

»Pred mesecem in pol smo z lastnimi sredstvi kupili najsodobnejši CT-aparat v Sloveniji. Aparat, ki ima toliko malo sevanja, manj kot navadni rentgen oz. toliko, kot če bi leteli v ZDA, in omogoča odkrivanje pljučnega raka. Zanj smo plačali 1,6 milijona evrov, odplačevali ga bomo dve leti. Naši bolniki so že od maja slikani z njim, država pa se mora odločiti, ali bomo z aparatom opravljali tudi presejalne teste za odkrivanje pljučnega raka.

V načrtu imamo nadgradnjo laboratorija za tuberkulozo, ne nazadnje gre za nacionalni laboratorij (tuberkulozo vodimo in diagnosticiramo za celo državo), in želimo najboljšega. Na 3,5 milijona evrov je ocenjena investicija, od tega naj bi klinika prispevala milijon evrov, za ostalo upamo na pomoč ministrstva. V Sloveniji imamo sicer tuberkuloze malo, na leto okrog 170 bolnikov, ker imamo zelo dober sistem nadzora. Ampak v svetu je že tuberkuloza, ki je odporna proti vsem antibiotikom. Avstrijci so že imeli takšne bolnike.«

Ministrica za zdravje je pred kratkim obiskala Kliniko Golnik na vaše povabilo. Kaj ste ji želeli povedati?

»Z dr. Bitencem sva ministrici predstavila, kako pomembno je, da sodeluje stroka v isti instituciji, da je bolnik obravnavan na enem mestu. Najino vprašanje je bilo, ali bo Klinika Golnik ostala specializirana bolnišnica. Pol leta smo se ubadali z združevanjem z Bolnišnico Topolšica. To bi pomenilo, da Golnik finančno potone in ne more biti več klinika. Te debate ni več, ministrica je dala zagotovilo, da ostanemo taki, kot smo zdaj. Smo tudi regijska bolnišnica za področje pulmologije in kardiologije, ena tretjina bolnikov je z Gorenjskega. Smo edina bolnišnica, ki ima narejen strateški poslovni načrt že od leta 2000.«